Jedro

Ker mora sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določiti obseg skrbnikovih pravic in obveznosti, sodišče s tem odloči tudi o tem, da oseba ne more opravljati nobenih ali le določenih pravnih poslov.

Zloraba alkohola sama po sebi ne zadošča za postavitev osebe pod skrbništvo. Taka zloraba mora imeti namreč vpliv na razsodnost, predvsem pa mora biti ugotovljeno, da zato oseba brez škode zase, ne more poskrbeti za svoje pravice in koristi.

Za odgovor na vprašanje, ali motnja v duševnem razvoju, težava v duševnem zdravju ali drug vzrok, vpliva na zmožnost razsojanja in ali zaradi tega oseba brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, je potrebno strokovno znanje, to znanje pa ima izvedenec (ne udeleženec postopka).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotni udeleženec postavi pod skrbništvo delno in sicer za razpolaganje z nepremičninami in večjimi denarnimi sredstvi, ki presegajo socialno pomoč, za sklepanje pravnih poslov ter v upravnih in pravnih postopkih, predvsem zaradi zagotavljanja zdravstvene oskrbe in socialne varnosti (točka I izreka). Za skrbnico je določilo A. A., ki za nasprotnega udeleženca sklepa pravne posle v njegovo korist, razpolaga z njegovimi dohodki, ki presegajo socialno denarno pomoč, v njegovo korist skrbi za njegovo osebnost, upoštevaje njegovo zdravstveno stanje skrbi za izvajanje potrebnih zdravstvenih ukrepov in po potrebi ukrepov, potrebnih za namestitev v institucionalno varstvo in plačilo le-tega (točka II izreka). Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje, skupni stroški pa so breme proračuna (točka III izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da se nasprotni udeleženec postavi pod skrbništvo v celoti.

V bistvenem navaja, da je predlog vložil na pobudo sestre nasprotnega udeleženca in samega nasprotnega udeleženca. Njegova sestra je že takrat povedala, da nasprotni udeleženec potrebuje pomoč pri osnovnih življenjskih opravilih in tudi pri razpolaganju z denarnimi sredstvi, kar je ob zaslišanju tudi sam potrdil. V nadaljevanju povzema ugotovitve o psihofizičnem stanju nasprotnega udeleženca, njegovi izobrazbi, izpovedbo A. A. in nasprotnega udeleženca. Sodišču očita, da je vsebino izvedenih dokazov le povzelo, ni pa se izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Sklep zato ne dosega standarda obrazloženega sklepa. Ker nasprotni udeleženec razpolaga le z denarno socialno pomočjo, je odločitev, da se mu skrbnika postavi za razpolaganje z večjimi denarnimi sredstvi, nerazumljiva. Iz izvedenih dokazov izhaja, da ves svoj denar porabi za alkohol in da z njim ne zna racionalno ravnati. Izpovedbo sestre, ki brata pogosto obiskuje, bi sodišče moralo upoštevati. Dejstvo, da izvedenec ni zaznal odvisnosti od alkohola, še ne pomeni, da je slednji sposoben ravnanja z denarjem. Sodišče ne pojasni, zakaj je odločitev oprlo na mnenje izvedenca in zakaj je nasprotnega udeleženca postavilo pod skrbništvo le delno. Pri obsegu skrbnikovih nalog bi moralo upoštevati potrebe, želje in koristi nasprotnega udeleženca. Slednji je sposoben razumeti pomen in posledice izraženih želja. Za zavarovanje premoženjskih in drugih pravic in koristi varovanca v danem primeru ne bo mogoče poskrbeti; skrbnica bi morala prevzeti skrbništvo v celoti. Z izvajanjem skrbništva nastajajo tudi določeni stroški, ki v konkretnem primeru zaradi varovančevega neracionalnega ravnanja z denarjem ne bodo pokriti. Dodaja še, da je preveril vse okoliščine in v zadostni meri izkazal, da nasprotni udeleženec za svoje pravice in koristi ne zmore trajno skrbeti in bi ga bilo zato treba postaviti pod skrbništvo v celoti, tudi za razpolaganje z denarnimi sredstvi.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Smiselno zatrjevana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Odločitev sodišča je obrazložena do te mere, da je njeno pravilnost v pritožbenem postopku mogoče preizkusiti.

6. Sodišče prve stopnje se je do mnenja izvedenca opredelilo v razlogih pod točko 9. Glede na to, da ne pritožnik ne nasprotni udeleženec pripomb na mnenje nista imela, je dokazna ocena dovolj obrazložena, očitki v tej smeri pa neutemeljeni.

7. Odrasla oseba se postavi pod skrbništvo, kadar zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Ker mora sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določiti obseg skrbnikovih pravic in obveznosti (drugi odstavek 262. člena DZ), sodišče s tem odloči tudi o tem, da oseba ne more opravljati nobenih ali le določenih pravnih poslov.1

8. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nasprotni udeleženec brez škode zase ni sposoben samostojno opravljati le določenih pravnih poslov in je zato temu ustrezno določilo obseg pravic in obveznosti postavljene skrbnice. Ta ugotovitev je za predlagatelja sporna, saj v pritožbi trdi, da nasprotni udeleženec ni sposoben samostojno opravljati nobenih pravnih poslov, predvsem pa ni sposoben samostojno razpolagati niti z denarnimi sredstvi v obsegu denarne socialne pomoči. Pritožbeno sodišče pritožniku iz v nadaljevanju navedenih razlogov ne more slediti.

9. Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, ki ga je izdelal mag. B. B. in ga sodišče v relevantnih delih povzema v sklepu (glej točko 6), gre pri nasprotnem udeležencu za primarno blago duševno manj razvito osebo s približnim IQ od 50 do 69 (70). Uspel je končati le sedem razredov osnovne šole. Kliničnih znakov, ki bi jih lahko pripisal bodisi akutnemu alkoholnemu opoju, vidnim znakom odtegnitvenega sindroma ali posledicam stigmatiziranosti zaradi kronične zlorabe alkoholnih pijač, pri nasprotnem udeležencu ni ugotovil. Ob nenapovedanem obisku je bil nasprotni udeleženec trezen in je izvedenec z njim brez težav vzpostavil kontakt, vprašanja je razumel in nanje ustrezno odgovarjal. Po mnenju izvedenca nasprotni udeleženec le v skromnem obsegu ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi in sicer pri urejanju različnih upravnih zadev, pri ravnanju z denarjem, v kolikor bodo mesečni prejemki presegali višino socialne pomoči in pri odločanju o vseh vprašanjih povezanih z zdravljenjem.

10. Pritožbeno sodišče v pravilnost izvedenčeve ugotovitve, na katerih področjih in v kakšnem obsegu sam brez škode zase ni sposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi, ne dvomi. Pritožnik v pritožbi sicer vztraja, da ima nasprotni udeleženec težave z alkoholom, a spregleda, da telesne odvisnosti od alkohola izvedenec ni potrdil. Poleg tega pa zloraba alkohola, o kateri je sicer izpovedala zaslišana A. A., pa tudi sam nasprotni udeleženec, sama po sebi ne zadošča za postavitev osebe pod skrbništvo. Taka zloraba mora imeti namreč vpliv na razsodnost, predvsem pa mora biti ugotovljeno, da zato oseba brez škode zase, ne more poskrbeti za svoje pravice in koristi. Tega, da bi nasprotni udeleženec, da bi prišel do alkohola, vsa svoja denarna sredstva porabljal le za alkohol ali celo poskusil za vsako ceno prodati svoje premoženje, pa pritožnik v postopku niti ni trdil.2 Tega tudi dokazni postopek ni potrdil.3 Morebitne težave z alkoholom zato zaenkrat ne morejo biti podlaga za ugotovitev, da nasprotni udeleženec brez škode zase ni sposoben samostojnega ravnanja z denarnimi sredstvi v obsegu denarne socialne pomoči, še manj pa, da ni sposoben opravljati prav nobenih pravnih poslov.

11. Podlage za tak zaključek ne predstavlja niti ugotovljena blaga duševna manjrazvitost nasprotnega udeleženca. Iz izvedeniškega mnenja namreč izhaja, da iz tega razloga nasprotni udeleženec ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi le glede določenih poslov. Po mnenju izvedenca med take posle ne sodi razpolaganje z denarjem v obsegu sedanjih prejemkov, to je v višini denarne socialne pomoči. Drugačno mnenje pritožnika, pa tudi nasprotnega udeleženca, ki je izpovedal, da sam ne zmore razpolagati z denarjem, dvoma v pravilnost izvedenčeve ugotovitve ne vzbuja. Za odgovor na vprašanje, ali motnja v duševnem razvoju, težava v duševnem zdravju ali drug vzrok, vpliva na zmožnost razsojanja in ali zaradi tega oseba brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, je namreč potrebno strokovno znanje, to znanje pa ima izvedenec in ne udeleženec postopka.

12. Na odločitev, da se nasprotni udeleženec postavi pod skrbništvo le glede razpolaganja z denarnimi sredstvi, ki presegajo denarno socialno pomoč, ne more vplivati v pritožbi izpostavljena želja nasprotnega udeleženca, da z denarnimi sredstvi (v celoti) razpolaga skrbnica oziroma mu pri tem pomaga. Odločitev sodišča namreč ne pomeni ovire, da to svojo željo po lastni presoji in odločitvi udejani. Kot navaja pritožnik, je pomen in posledice take odločitve sposoben razumeti.

13. Odločitev, da skrbnica razpolaga le z denarnimi sredstvi, ki presegajo denarno socialno pomoč, tudi ni nerazumna. Drži sicer, da je to trenutno edini dohodek nasprotnega udeleženca, a to ne izključuje možnosti, da bo v prihodnosti imel še druge (višje) dohodke.

14. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP ter 42. člena ZNP-1 potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, saj niso bili priglašeni.

1 S tem dejansko določi enake posledice, kot so nastopile pri popolnem ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti (glej tudi uvodna pojasnila k Družinskemu zakoniku, GV založba 2018, stran 150 in 151). 2 V predlogu je navedel le, da nasprotni udeleženec ne zna racionalno porabljati denarja, ima težave z osebno higieno in čistočo hiše ter težave s prekomernim pitjem alkohola. Odklanja pomoč CSD. 3 Zaslišana A. A. tega ni izpovedala, nasprotni udeleženec pa je pojasnil, da alkohol dobi, ko komu pomaga.