Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da je sodišče tisto, ki bi moralo najti razloge za zaključek, da ima tožena stranka možnost, da si zagotovi sredstva za plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke z dne 8.4.2013 za oprostitev, kot tudi za odlog plačila sodne takse za postopek s pritožbo (1. in 2. točka izreka). Zavrnilo je tudi ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog X Pg 3818/2011 z dne 27.3.2013 (3. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper sklep pritožila s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu tožene stranke za oprostitev sodne takse za postopek s pritožbo, podrejeno predlogu za odlog plačila in ugodi ugovoru zoper plačilni nalog, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške tega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje s pravnomočnim sklepom X Pg 3818/2011 z dne 4.1.2013 v zvezi s popravnim sklepom z dne 30.1.2013 zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo, ki ga je podala skupaj s pritožbo zoper sodbo in sklep X Pg 3818/2011 z dne 14.9.2012. Zato je toženi stranki pravilno izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 2.322,00 EUR (1. odstavek 34. člena ZST-1), zoper katerega je tožena stranka ugovarjala (34.a člen ZST-1). S pritožbo zoper 3. točko izreka sklepa tožena stranka ni uspela, ker je materialno pravno zmotno njeno stališče, da je sodna taksa napačno odmerjena zato, ker je tožena stranka upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bil njen predlog za oprostitev plačila takse za postopek s pritožbo zoper sodbo, pravnomočno zavrnjen. Jasnim razlogom sodišča prve stopnje za zavrnitev neutemeljenega ugovora zoper plačilni nalog pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Zato je neutemeljeno pritožbo tožene stranke zoper 3. točko izreka zavrnilo in izpodbijani del sklepa potrdilo.

5. Sodišče prve stopnje je nadalje obravnavalo z ugovorom zoper plačilni nalog vložen nov predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse oz. podrejeno za odlog plačila sodne takse.

6. Tožena stranka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi s pogoji za oprostitev in odlog plačila sodne takse iz 3. odstavka 11. člena ZST-1. 7. Ni mogoče slediti toženi stranki, da sodišče prve stopnje ni presojalo listin, ki jih je predložila v dokaz premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja za leto 2012. Zato je imela možnost, da s pritožbo ugotovitvam sodišča prve stopnje o višini kratkoročnih sredstev in prihodkov konkretno nasprotuje, česar pa ni storila. Ni tudi nasprotovala zaključku sodišča prve stopnje, da izjava o premoženjskem stanju ni pravilno izpolnjena, niti, da iz poslovnega poročila tožene stranke izhaja, da v letu 2012 ni poslovala ter da je vse aktivnosti prenesla na novega partnerja, iz česar pričakuje sanacijo poslovanja. Njene pritožbene trditve, da bo primorana prenehati z dejavnostjo v primeru obveznosti plačila sodne takse zato niso upoštevne in sodišča druge stopnje niso privedle do prepričanja o zmotni ali nepopolni ugotovitvi relevantnih dejstev za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse toženi stranki.

8. Nosilnih razlogov sodišča prve stopnje o tem, da tožena stranka ni izkazala, da plačila sodne takse za postopek s pritožbo ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (3. odstavek 11. člena ZST-1), ki jim pritožbeno sodišče pritrjuje, pritožnica ni uspela izpodbiti s trditvami, da je vsak znesek sodne takse zanjo pretiran. Zato je glede dokazovanja tega dejstva sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokaz z zaslišanjem tožene stranke. Pritožbeni očitki v to smer pa so neutemeljeni.

9. Trditve, da si tožena stranka sredstev za plačilo sodne takse tudi ne more zagotoviti, ker bi kakršenkoli dodatni odliv resno ogrozil obstoj tožene stranke ter da sicer ne želi po lastni volji zaključiti z dejavnostjo, v primeru obveznosti plačila sodne takse pa bo to primorana storiti, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadoščajo za ugoditev predlogu za odlog plačila. Stranka, ki predlaga odlog plačila, mora le tega utemeljiti tako, da pri odločitvi lahko sodišče presodi vse okoliščine na njeni strani. Njene trditve pa so same s sabo v nasprotju in s tem tudi neutemeljene. Zmotno je pritožbeno stališče, da je sodišče tisto, ki bi moralo najti razloge za zaključek, da ima tožena stranka možnost, da si zagotovi sredstva za plačilo sodne takse. Plačilo sodne takse je dolžnost tistega, ki predlaga opravo posameznega dejanja, razen če zakon ne določa drugače (1. odstavek 3. člena ZST-1). Tožena stranka nima pogojev za oprostitev plačila sodne takse po 10. členu ZST-1. Za odlog, ki ga je predlagala po 11. členu ZST-1 pa veljajo pravila 12. člena ZST-1 o utemeljitvi predloga z relevantnimi dejstvi za ugoditev predlogu za odlog, ki pa jim tožena stranka tudi po stališču pritožbenega sodišča ni zadostila.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep v celoti potrdilo (2. točka 365. člena ZPP)