Jedro

Predlagani vprašanji nista vprašanji, za kateri bi na podlagi člena 367(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (EU) veljala obveznost predložitve zadeve Sodišču EU. Uredba 2021/2115, kot je razvidno že iz njenega imena, določa pravila o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike in se financirajo iz evropskih skladov, in ne pravil o vrstnem redu predkupnih upravičencev kmetijskih zemljišč. Da bi se navedena uredba sploh kakorkoli uporabljala za promet s kmetijskimi zemljišči v državah članicah, sicer ne izhaja niti iz njene vsebine. Ker Uredba 2021/2115 v tej zadevi torej ni uporabljiva, tudi vprašanje njene razlage za rešitev tega spora ni upoštevno, to pa pomeni, da je Vrhovno sodišče v položaju, v katerem je obveznosti predložitve iz člena 267(3) Pogodbe o delovanju EU oproščeno.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) zavrnilo tožbo zoper odločbo UE Lendava št. 330-361/2022-6222-9 z dne 16. 5. 2022, s katero je toženka odobrila prodajo dveh kmetijskih zemljišč A. A., ki je predkupno pravico uveljavljala na podlagi 4. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), kot drug kmet. Prodaje tega zemljišča tožnici - kmetijski organizaciji, ki je predkupno pravico (med drugim) uveljavljala na podlagi 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, ni odobrila.

2. V obrazložitvi je Upravno sodišče pritrdilo toženki, da lahko predkupno pravico na podlagi 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, uveljavlja samo fizična oseba, kar tožnica kot kmetijska organizacija ni.

3. Zoper to sodbo je tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije glede dveh vprašanj, pri čemer je predlagal, naj Vrhovno sodišče eno izmed predlaganih vprašanj postavi kot predhodno vprašanje SEU. Meni, da je ureditev iz Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), po kateri je kmet fizična oseba, v neskladju z Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (v nadaljevanju Uredba 2021/2115), ki kot kmeta pojmuje fizično ali pravno osebo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) niso izpolnjeni. Na dilemo, ki jo predlagatelj izpostavlja, je odgovorilo že Ustavno sodišče v 36. točki obrazložitve odločbe U-I-266/98-72 z dne 28. 2. 2002.

6. Prav tako ne gre za vprašanji, za kateri bi na podlagi člena 367(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju PDEU) veljala obveznost predložitve zadeve Sodišču Evropske unije (v nadaljevanju SEU).1 Uredba 2021/2115, kot je razvidno že iz njenega imena, določa pravila o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike in se financirajo iz evropskih skladov, in ne pravil o vrstnem redu predkupnih upravičencev kmetijskih zemljišč. Da bi se navedena uredba sploh kakorkoli uporabljala za promet s kmetijskimi zemljišči v državah članicah, sicer ne izhaja niti iz njene vsebine. Ker Uredba 2021/2115 v tej zadevi torej ni uporabljiva, tudi vprašanje njene razlage za rešitev tega spora ni upoštevno, to pa pomeni, da je Vrhovno sodišče v položaju, v katerem je obveznosti predložitve iz člena 267(3) PDEU oproščeno.

7. Glede na to da se Uredba 2021/2115 uporablja od 6. 12. 2021, tudi razlaga njenih predhodnic, Uredb 1305/2013 in 1307/2013, za obravnavano zadevo ne more biti relevantna, saj ti 16. 5. 2022, ko je bila izpodbijana upravna odločba izdana, nista več veljali.

8. Glede na navedeno Vrhovno sodišče revizije zaradi neobstoja pogojev iz 367.a člena ZPP ni dopustilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Merila, kdaj je sodišče, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, zadevo dolžno predložiti SEU, je to sodišče vzpostavilo zlasti v sodbah z dne 6. 10. 1982 v zadevi 238/81 (Cilfit in drugi) in z dne 6. 10. 2021 v zadevi C-561/19 (Consorzio Italian Management in Catania Multiservizi).

Zveza:

Mednarodne Pogodbe

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - člen 367, 367/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.