Jedro

Določbe ZNP in ZPP, ki se glede na določilo člena 37 ZNP smiselno uporabljajo v nepravdnih postopkih, ne določajo sprejema in izdaje posebnega sklepa, s katerim bi sodišče odločalo o vprašanjih procesnega vodstva, ko po predhodnem preizkusu ugotovi upravičenost predlagatelja za vložitev predloga za uvedbo nepravdnega postopka. Zato zoper tak sklep, ki je po vsebini sklep procesnega vodstva, ni pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom uvedlo postopek za odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki J. K. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz sklepa ni razvidno, ali je postopek uveden po uradni dolžnosti ali na predlog. Če teče postopek po predlogu predlagateljev, bi bilo sodišče dolžno vročiti predlog nasprotni udeleženki v odgovor in ji postaviti skrbnika. V izdanem sklepu ni obrazložitve okoliščin, iz katerih bi izhajal utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno nasprotni udeleženki odvzeti poslovno sposobnost. Nasprotna udeleženka je popolnoma psihično zdrava oseba, kar je v postopku ugotovil strokovni delavec CSD. Nepravilna je tudi zaznamba v zemljiški knjigi, ki jo je sodišče opravilo pri nepremičninah parc. št. 1054/16 in 1859 k.o. R., saj je nasprotna udeleženka obe nepremičnini prejela v svojo last po dednem dogovoru z dne 27.3.2001, ki pa je bil razveljavljen. Nenavadno je, da je sodnica izdala izpodbijani sklep 17.7.2009, nato pa predlagala svojo izločitev. V sklepu je napačen pravni pouk, v katerem je navedeno, da zoper sklep ni pritožbe. Za tak pravni pouk ni podlage.

Pritožba pritožnice ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje se je pri izdaji navedene odločbe sklicevalo na 45. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki določa krog upravičenih predlagateljev za odvzem poslovne sposobnosti. Med te osebe sodijo tudi sedanji predlagatelji kot potomci nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje je torej navedeno odločitev sprejelo po predhodnem preizkusu predloga predlagateljev glede njihove upravičenosti do vložitve predloga za tovrstni nepravdni postopek, katerega posebnosti sicer opredeljujejo določbe 2. poglavja Zakona o nepravdnem postopku. Vendar pa niti ZNP za tovrstne postopke, niti ZNP v splošnih določbah (čl. 1 - 37), prav tako pa tudi ne Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ki se glede na določilo čl. 37 ZNP smiselno uporablja v nepravdnih postopkih, ne določajo sprejema in izdaje posebnega sklepa, s katerim bi sodišče odločalo o vprašanjih procesnega vodstva, ko po predhodnem preizkusu ugotovi upravičenost predlagatelja za vložitev predloga za uvedbo nepravdnega postopka. Izdaja takšnega sklepa predstavlja nepotrebno izdajo sklepa o vprašanju, ki se nanaša na neposredno procesno vodstvo. Za takšne sklepe pa določba 3. odst. 270. čl. ZPP, ki se v konkretnem postopku uporablja glede na določilo 37. čl. ZNP, določa, da zoper njih ni pritožbe.

Pravni pouk sodišča prve stopnje je glede na navedeno pravilen, pritožba nasprotne udeleženke pa nedovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo v skladu z določilom 346. čl. ZPP v zvezi s 3. odst. 270. čl. ZPP in 37. čl. ZNP. O vsebinski presoji pogojev za odvzem poslovne sposobnosti bo sodišče prve stopnje odločalo o nadaljevanju, ko bo moralo omogočiti udeležbo nasprotni udeleženki. Njeni pritožbeni ugovori, ki so v tej fazi postopka še preuranjeni, bodo tako vsebinsko obravnavani v postopku pred sodiščem prve stopnje.