Izvajanje videonadzora s strani soseda

Izvajanje videonadzora s strani soseda

Datum

Datum

24.02.2025

24.02.2025

Številka

Številka

07121-1/2025/233

07121-1/2025/233

Kategorije

Kategorije

Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor, Zakoniti interesi

Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor, Zakoniti interesi

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z videonadzorom. Navajate, da je vaš sosed v svoji stanovanjski enoti postavil kamero tako, da snema skupni vhod v večstanovanjsko stavbo in verjetno še del javne ceste. Sprašujete, ali je vaš sosed po ZVOP-2 dolžan pridobiti soglasje za namestitev kamere (in če je tako, v kolikšnem deležu); ali se lahko pri tem sklicuje na zaščito življenja in premoženja; katere dele objektov lahko snema; kdo na terenu opravlja nadzor in kakšne so predvidene globe.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z videonadzorom. Navajate, da je vaš sosed v svoji stanovanjski enoti postavil kamero tako, da snema skupni vhod v večstanovanjsko stavbo in verjetno še del javne ceste. Sprašujete, ali je vaš sosed po ZVOP-2 dolžan pridobiti soglasje za namestitev kamere (in če je tako, v kolikšnem deležu); ali se lahko pri tem sklicuje na zaščito življenja in premoženja; katere dele objektov lahko snema; kdo na terenu opravlja nadzor in kakšne so predvidene globe.

* * *

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za videonadzor, ki ga posameznik izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se Splošna uredba (na kar je vezana pristojnost IP) načeloma ne uporablja, razen v primeru, ko bi posameznik videonadzor izvajal ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti oziroma bi posnetke posredoval nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavil na internetu, oziroma kolikor videonadzor pomeni snemanje javnega prostora.

Za videonadzor, ki ga posameznik izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se Splošna uredba (na kar je vezana pristojnost IP) načeloma ne uporablja, razen v primeru, ko bi posameznik videonadzor izvajal ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti oziroma bi posnetke posredoval nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavil na internetu, oziroma kolikor videonadzor pomeni snemanje javnega prostora.

V primeru, ko pa bi šlo za sum kršitve varstva osebnih podatkov, lahko IP inšpekcijski postopek uvede le, ko obstajajo konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti ali posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo. Posameznik bi za zakonito izvajanje videonadzora moral zagotoviti ustrezno pravno podlago, npr. obdelava bi bila zakonita, če bi bila potrebna zaradi zakonitih interesov po točki f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (npr. zaradi varnosti ljudi premoženja), če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. IP meni, da bi na tej pravni podlagi posamezen stanovalec načeloma težko utemeljil upravičenost takega posega v pravice ostalih stanovalcev.

V primeru, ko pa bi šlo za sum kršitve varstva osebnih podatkov, lahko IP inšpekcijski postopek uvede le, ko obstajajo konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti ali posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo. Posameznik bi za zakonito izvajanje videonadzora moral zagotoviti ustrezno pravno podlago, npr. obdelava bi bila zakonita, če bi bila potrebna zaradi zakonitih interesov po točki f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (npr. zaradi varnosti ljudi premoženja), če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. IP meni, da bi na tej pravni podlagi posamezen stanovalec načeloma težko utemeljil upravičenost takega posega v pravice ostalih stanovalcev.

Posamezniku so v primeru, ko se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice, na voljo instituti civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki sodijo v pristojnost sodišč.

Posamezniku so v primeru, ko se s snemanjem posega v njegove osebnostne pravice, na voljo instituti civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki sodijo v pristojnost sodišč.

Obrazložitev

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

IP uvodoma pojasnjuje, da se pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Konkretno to pomeni, da če posameznik videonadzor izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se taka obdelava podatkov praviloma šteje kot obdelava za osebno uporabo in domače potrebe. Videonadzor izključno svoje posesti v vsakem primeru zapade pod domačo uporabo. Skladno z 18. uvodno izjavo k Splošni uredbi pa je uporaba podatkov za lastne, domače namene presežena, če posameznik videonadzor izvaja ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti. Uporaba za osebne oz. domače potrebe je presežena npr. tudi v primeru, da posameznik posnetke posreduje nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavi na internetu oziroma, kolikor videonadzor pomeni snemanje javnega prostora.

IP uvodoma pojasnjuje, da se pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Konkretno to pomeni, da če posameznik videonadzor izvaja izključno za svoje lastne, domače namene, se taka obdelava podatkov praviloma šteje kot obdelava za osebno uporabo in domače potrebe. Videonadzor izključno svoje posesti v vsakem primeru zapade pod domačo uporabo. Skladno z 18. uvodno izjavo k Splošni uredbi pa je uporaba podatkov za lastne, domače namene presežena, če posameznik videonadzor izvaja ob opravljanju poklicne ali komercialne dejavnosti. Uporaba za osebne oz. domače potrebe je presežena npr. tudi v primeru, da posameznik posnetke posreduje nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavi na internetu oziroma, kolikor videonadzor pomeni snemanje javnega prostora.

Za obdelavo v smislu Splošne uredbe prav tako ne bi šlo, če posamezniki na posnetkih sploh niso  določljivi (npr. zaradi kota snemalnega kadra, ločljivosti posnetka ali drugega razloga).

Za obdelavo v smislu Splošne uredbe prav tako ne bi šlo, če posamezniki na posnetkih sploh niso določljivi (npr. zaradi kota snemalnega kadra, ločljivosti posnetka ali drugega razloga).

V kolikor pa posameznik videonadzorne posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo (in so na njih posamezniki določljivi), oziroma, kadar videonadzor pomeni snemanje javnega prostora, lahko gre za sum kršitve varstva osebnih podatkov. Nujno pa je opozoriti, da lahko IP inšpekcijski postopek uvede le, ko za to obstaja utemeljen sum kršitve določb ZVOP-2 oz. Splošne uredbe in ko je to v javnem interesu, ker zatrjevana kršitev predstavlja znaten vpliv na varstvo zasebnosti prizadetega posameznika oz. družbe kot celote. IP tako praviloma ne uvede inšpekcijskega postopka v primeru, ko snemanje s strani fizične osebe sicer zajema (deloma) javni prostor, vendar pa fizična oseba take posnetke uporablja za svoje domače in ne komercialne namene, jih ne posreduje nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavi na internetu oziroma če posledice takega snemanja, četudi (deloma) izven zasebnega prostora, nimajo znatnega vpliva na zasebnost posnetih. Za obstoj utemeljenega suma kršitve morajo biti podani konkretni dokazi (npr. konkretni videoposnetek ali posnetek zaslonske slike), da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti ali da posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo.

V kolikor pa posameznik videonadzorne posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo (in so na njih posamezniki določljivi), oziroma, kadar videonadzor pomeni snemanje javnega prostora, lahko gre za sum kršitve varstva osebnih podatkov. Nujno pa je opozoriti, da lahko IP inšpekcijski postopek uvede le, ko za to obstaja utemeljen sum kršitve določb ZVOP-2 oz. Splošne uredbe in ko je to v javnem interesu, ker zatrjevana kršitev predstavlja znaten vpliv na varstvo zasebnosti prizadetega posameznika oz. družbe kot celote. IP tako praviloma ne uvede inšpekcijskega postopka v primeru, ko snemanje s strani fizične osebe sicer zajema (deloma) javni prostor, vendar pa fizična oseba take posnetke uporablja za svoje domače in ne komercialne namene, jih ne posreduje nepooblaščeni tretji osebi ali pa objavi na internetu oziroma če posledice takega snemanja, četudi (deloma) izven zasebnega prostora, nimajo znatnega vpliva na zasebnost posnetih. Za obstoj utemeljenega suma kršitve morajo biti podani konkretni dokazi (npr. konkretni videoposnetek ali posnetek zaslonske slike), da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti ali da posnetke uporablja za namene, ki presegajo domačo uporabo.

Posameznik bi moral za zakonitost izvajanja videonadzora zagotoviti ustrezno pravno podlago skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe. Eno od pravnih podlag predstavljajo tudi zakoniti interesi po točki f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (npr. kot navajate sami, varnost ljudi oz. premoženja), skladno s katero bi lahko bila obdelava zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Opozarjamo, da je treba pri tem ločiti dve situaciji in sicer, če videonadzor izvajajo etažni lastniki kot upravljavci ali posamezen stanovalec. O upravičenosti izvajanja konkretnega videonadzora bi se lahko IP opredelil zgolj v konkretnem inšpekcijskem postopku, vendar meni, da bi posamezen stanovalec kot upravljavec načeloma težko utemeljil upravičenost takega posega v pravice ostalih stanovalcev. Več o tem lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2024/1388 z dne 11. 11. 2024. Mnenja so dostopna s pomočjo iskalnikov na: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/. Če se vaše vprašanje nanaša na vprašanje izvajanja videonadzora s strani etažnih lastnikov kot upravljavca, lahko več o tem preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2024/591 z dne 20. 6. 2024 (v katerem opozarjamo tudi na obveznost pridobitve soglasja solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev).

Posameznik bi moral za zakonitost izvajanja videonadzora zagotoviti ustrezno pravno podlago skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe. Eno od pravnih podlag predstavljajo tudi zakoniti interesi po točki f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (npr. kot navajate sami, varnost ljudi oz. premoženja), skladno s katero bi lahko bila obdelava zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba in če nad takimi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, ki bi lahko bil na posnetkih. Opozarjamo, da je treba pri tem ločiti dve situaciji in sicer, če videonadzor izvajajo etažni lastniki kot upravljavci ali posamezen stanovalec. O upravičenosti izvajanja konkretnega videonadzora bi se lahko IP opredelil zgolj v konkretnem inšpekcijskem postopku, vendar meni, da bi posamezen stanovalec kot upravljavec načeloma težko utemeljil upravičenost takega posega v pravice ostalih stanovalcev. Več o tem lahko preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2024/1388 z dne 11. 11. 2024. Mnenja so dostopna s pomočjo iskalnikov na: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/. Če se vaše vprašanje nanaša na vprašanje izvajanja videonadzora s strani etažnih lastnikov kot upravljavca, lahko več o tem preberete v že izdanem mnenju IP št. 07121-1/2024/591 z dne 20. 6. 2024 (v katerem opozarjamo tudi na obveznost pridobitve soglasja solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev).

Glede vašega vprašanja, kakšne so predvidene globe, pojasnjujemo, da se lahko sankcije za kršitve, ki jih predpisuje Splošna uredba, izrečejo pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost kot globe za prekrške, v višini in razponih, kot jih določa Splošna uredba (83. člen Splošne uredbe), s tem ko so globe za odgovorne osebe in posameznike določene z ZVOP-2 (npr. 97. člen v zvezi s kršitvami 6. člena Splošne uredbe, ki prepisuje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov). Konkretna višina globe se za morebitni prekršek določi z upoštevanjem določenih dejavnikov, npr. narava, teža in trajanje kršitve, sprejeti ukrepi s strani upravljavca, predhodne kršitve, itd.

Glede vašega vprašanja, kakšne so predvidene globe, pojasnjujemo, da se lahko sankcije za kršitve, ki jih predpisuje Splošna uredba, izrečejo pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost kot globe za prekrške, v višini in razponih, kot jih določa Splošna uredba (83. člen Splošne uredbe), s tem ko so globe za odgovorne osebe in posameznike določene z ZVOP-2 (npr. 97. člen v zvezi s kršitvami 6. člena Splošne uredbe, ki prepisuje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov). Konkretna višina globe se za morebitni prekršek določi z upoštevanjem določenih dejavnikov, npr. narava, teža in trajanje kršitve, sprejeti ukrepi s strani upravljavca, predhodne kršitve, itd.

Ob tem IP dodaja, da četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa lahko posameznik svoje pravice uveljavlja pred sodiščem. V tem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, podan na pristojni policijski postaji.

Ob tem IP dodaja, da četudi konkretni primer ne bi predstavljal kršitve s področja varstva osebnih podatkov, pa lahko posameznik svoje pravice uveljavlja pred sodiščem. V tem primeru bi lahko šlo za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Na primer, posameznik lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da le to odredi prenehanje ravnanja (npr. videonadzora), prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahteva odškodnino, če mu je zaradi tega nastala škoda. Izvajanje videonadzora v okoliščinah iz 138. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pa lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, ki se preganja na predlog, podan na pristojni policijski postaji.

Več informacij o izvajanju videonadzora lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora, oz. na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

Več informacij o izvajanju videonadzora lahko preberete v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora, oz. na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

Lep pozdrav.

Lep pozdrav.

dr. Jelena Virant Burnik,

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

---

svetovalka pooblaščenca za preventivo

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.