Jedro

Zaradi narave nepravdnih postopkov že po naravi stvari niso primerne zavarovalne začasne odredbe. V upoštev pridejo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, ki začasno urejajo določeno pravno razmerje v primerih, ko bi zaradi ravnanj strank lahko sodno varstvo ostalo brez pomena in, ki jih urejajo določila ZIZ o začasnih odredbah v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-275/97. Za zaznambo postopka za delitev nepremičnin, ki se na podlagi tretjega odstavka 156. člena ZNP-1 v zvezi z 164. členom ZNP-1 opravi v zemljiški knjigi pri nepremičnini, ki je predmet delitve, se po navedeni zakonski določbi smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora.

Ker ima zaznamba postopka lastnosti zaznambe spora, to skladno z 80. in 81. členom ZZK-1 pomeni, da sodna odločba, izdana v nepravdnem postopku v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora. Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba postopka učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu te zaznambe. Slednje pa tako pomeni, da iz trditev, da bi lahko glede na izkazan namen predlagateljice prodati solastni delež na nepremičnini, ne izhaja nastanek težko nadomestljive škode.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da poslej glasi: ″Ugovoru predlagateljice se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje o izdani začasni odredbi z dne 11. 8. 2022 razveljavi, predlog nasprotnega udeleženca z dne 8. 8. 2022 za izdajo začasne odredbe pa zavrne.

Udeleženca sama nosita svoje stroške postopka zavarovanja s predlagano začasno odredbo.‶

II. Vsak udeleženec sam nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice zoper začasno odredbo in odločilo, da je predlagateljica dolžna v 8-ih dneh nasprotnemu udeležencu povrniti 1.493,98 EUR stroškov odgovora na ugovor.

2. Predlagateljica je v pritožbi zatrjevala, da uveljavlja vse pritožbene razloge, predvsem pa pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, nasprotnemu udeležencu pa naloži v plačilo predlagateljičine stroške.

V pritožbi je navajala, da je sodišče prve stopnje zato, ker ob ponovni presoji verjetnosti izkazane terjatve nasprotnega udeleženca ni presodilo tudi trditev in dokazov, ki jih je predlagateljica navedla v ugovoru, napačno zaključilo, da je nasprotni udeleženec nedvomno dokazal verjeten obstoj svoje nedenarne terjatve. Že iz zakonskih domnev iz 11. člena Stvarnopravnega zakonika in 68. člena Družinskega zakonika izhaja, da sta deleža udeležencev na nepremičnini enaka in da sta vsak do 1/2 solastnika navedene nepremičnine.

Sodišče prve stopnje je zmotno tudi zaključilo, da je nasprotni udeleženec s stopnjo verjetnosti izkazal objektivno nevarnost za uveljavitev svoje terjatve, ker bi naj predlagateljica že pričela s prodajo svojega deleža nepremičnine, ki predstavlja skupno premoženje, in ki je predmet delitve v tem postopku. Zgolj dejstvo, da namerava predlagateljica razpolagati s svojim solastniškim deležem na nepremičnini, ne zadošča za izpolnitev pogojev za ureditveno začasno odredbo zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode. Solastnik nepremičnine ima pri prodaji predkupno pravico. Zato ima nasprotni udeleženec možnost, da z izplačilom denarnega zneska v višini 110.000,00 EUR prepreči prodajo nepremičnine tretjemu in s tem poseg v njegovo stvarno pravico na nepremičnini. Tudi po odkupu te bi nasprotni udeleženec še vedno lahko dokazoval svoj domnevno višji delež na nepremičnini, do predlagateljice pa uveljavljal regresni zahtevek za vračilo sorazmernega dela kupnine. Za obstoj objektivne nevarnosti ne zadoščajo navedbe, da bi predlagateljica prejeta denarna sredstva porabila in s tem nasprotnemu udeležencu otežila morebitno izterjavo denarnega zneska. Sodišče prve stopnje je z navedbo, da nepremičnina predstavlja dom nasprotnega udeleženca, tega favoriziralo, saj je ta nepremičnina predstavljala dom tudi predlagateljici, ki pa se je zaradi nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca morala iz nje čez noč izseliti. Zato pa je zaradi neuporabe solastnega deleža nepremičnine predlagateljica prikrajšana in želi tega prodati. Zaradi oddaljene končne ureditve predlagateljici nastaja vsakodnevna škoda in s tem nastanek hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale nasprotnemu udeležencu ter se nesorazmerno posega v njeno lastninsko upravičenje.

3. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo navedel, da je s predloženimi in predlaganimi dokazi s stopnjo verjetnosti izkazal, da je njegov delež na nepremičnini večji in v zatrjevani višini 9/10. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da bi z neizdajo začasne odredbe nasprotni udeleženec izgubil učinkovito pravno varstvo proti dobrovernemu kupcu in je zato s tem izkazana objektivna nevarnosti za uveljavitev terjatve nasprotnega udeleženca. Nepremičnina predstavlja njegov dom, predlagateljica pa ima svojo pravico ustrezno zavarovano z vpisom v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno zaključilo, da je izdaja začasne odredbe dopustna, saj je izražena v začasni ureditvi obravnavanega pravnega razmerja v primeru, ko bi sicer zaradi ravnanj stranke ostalo sodno varstvo brez pomena.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v predmetnem nepravdnem postopku za delitev skupnega premoženja (v katerem sicer še ni ugotavljalo okoliščin iz drugega in tretjega odstavka 155. člena ZNP-1) ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca in zaradi zavarovanja njegove verjetno izkazane nedenarne terjatve, da na nepremičnini kot edinemu predmetu skupnega premoženja, znaša njegov delež 9/10, s sklepom z dne 11. 8. 2022 izdalo začasno odredbo, s katero je predlagateljici do zaključka tega nepravdnega postopka prepovedalo odtujitev in obremenitev njenega do 1/2 lastnega deleža te nepremičnine ter z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljice, ker je zaključilo, da ta z ugovornimi trditvami ni mogla izpodbiti po nasprotnemu udeležencu s stopnjo verjetnosti izkazane nedenarne terjatve in pogoja iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.

6. V nepravdnih postopkih se ne odloča o spornih terjatvah, temveč se v njih urejajo ali oblikujejo določena pravna razmerja, v obravnavanem primeru delitev skupnega premoženja. Ker ZNP-1 posebej predvideva izdajo začasne odredbe le v postopkih za ureditev razmerij med solastniki (151. člen ZNP-1) in v postopkih za varstvo koristi otrok, se po večinski sodni praksi v teh, kadar je med sodnim postopkom potrebno začasno varstvo, smiselno uporabljajo določbe ZIZ o začasnih odredbah. Zaradi narave nepravdnih postopkov, ko se v njih ne odloča o spornih terjatvah, temveč je predmet teh postopkov urejanje ali oblikovanje določenih pravnih razmerij, pa že po naravi stvari niso primerne zavarovalne začasne odredbe, torej tiste, katerih namen je zagotoviti možnost morebitne kasnejše izvršbe. V upoštev pridejo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, ki ne služijo zavarovanju predhodne izvršbe terjatve, ampak začasno urejajo določeno pravno razmerje v primerih, ko bi zaradi ravnanj strank lahko sodno varstvo ostalo brez pomena in, ki jih urejajo določila ZIZ o začasnih odredbah v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-275/97. Za izdajo ureditvene začasne odredbe pa predpostavka iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki določa izkazanost nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena in ki se nanaša na samo zavarovalno funkcijo začasnih odredb, ne pride v upoštev1. Sodišče prve stopnje je tako ugovorne trditve predlagateljice v delu, ki jih je presojalo kot ugovorno izpodbijanje izkazanosti pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, presojalo materialnopravno zmotno, oziroma kot je izrecno izpostavila pritožnica, njenih ugovornih trditev, da nasprotni udeleženec s trditvami v predlogu za izdajo začasne odredbe, da bi zaradi že izkazane namere predlagateljice, da proda solastniški delež na predmetu skupnega premoženja oziroma delitve v tem nepravdnem postopku, brez izdaje začasne odredbe v primeru prodaje dobrovernemu kupcu izgubil učinkovito pravno varstvo zatrjevane terjatve na večjem od 1/2 deležu te nepremičnine, ni presojalo v smislu potrebnosti začasne odredbe za preprečitev nastanka težko nadomestljive škode, torej v smislu izkazanosti pogoja iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Utemeljeno namreč pritožnica izpostavlja, da je za izdajo takoimenovane regulacijske začasne odredbe potrebno izkazati (ob pogoju iz prvega odstavka 272. člena ZIZ tudi) pogoj iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.

7. Kot je razvidno iz samega predloga nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, je ta z zatrjevanjem (in dokazovanjem) enakih dejstev utemeljeval izkazanost pogoja iz prve in iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Pri tem pa še izpostavil, da brez predlagane začasne odredbe terjatve zoper dobrovernega kupca ne bi mogel uveljaviti, predlagateljica pa ima svojo terjatev ustrezno zavarovano z vpisom lastninske pravice pri tej nepremičnini v zemljiški knjigi in z zaznambo postopka za delitev pri tej nepremičnini v zemljiški knjigi. Utemeljene so pritožbene trditve, da iz takšnih trditev potrebnost začasne odredbe za preprečitev nastanka težko nadomestljive škode, torej izkazanost pogoja iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ne izhaja. Za zaznambo postopka za delitev nepremičnin, ki se na podlagi tretjega odstavka 156. člena ZNP-1 v zvezi z 164. členom ZNP-1 opravi v zemljiški knjigi pri nepremičnini, ki je predmet delitve, se po navedeni zakonski določbi smiselno uporabljajo določbe Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) o zaznambi spora. Slednje pa glede na določila ZZK-1 pomeni, da takšna zaznamba varuje pravni položaj nasprotnega udeleženca pred morebitnimi pridobitelji lastninske ali izvedenih pravic, pridobljenih na podlagi pravnoposlovnega razpolaganja predlagateljice na njenem solastniškem deležu nepremičnine. Glede na določbo 80. člena ZZK-1 namreč zaznamba postopka zagotavlja, da bodoči vpisi ne vplivajo na postopek delitve solastnine oziroma delitve skupnega premoženja oziroma imajo ti le pogojne učinke, saj ostanejo vpisani samo v primeru, če je nepravdni postopek delitve solastne stvari oziroma skupnega premoženja neuspešen. Ker ima zaznamba postopka lastnosti zaznambe spora, to skladno z 80. in 81. členom ZZK-1 pomeni, da sodna odločba, izdana v nepravdnem postopku (sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v primeru civilne prodaje ali sklep o izročitvi nepremičnine solastniku, ki postane izključni lastnik), v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora. Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba postopka delitve nepremičnine oziroma delitve skupnega premoženja, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu te zaznambe. Slednje pa tako pomeni, da iz trditev nasprotnega udeleženca, da bi lahko glede na izkazan namen predlagateljice prodati solastni delež na nepremičnini, ki je predmet delitve v nepravdnem postopku, z neizdajo predlagane začasne odredbe izgubil učinkovito pravno varstvo zatrjevane terjatve proti dobrovernemu kupcu, ne izhaja nastanek težko nadomestljive škode, saj zaradi učinka zaznambe postopka pri tej nepremičnini v zemljiški knjigi morebitne posledice pravnoposlovnega razpolaganja predlagateljice na njegov pravni položaj niso takšne, kot jih zatrjuje oziroma njegov pravni položaj oziroma zatrjevana terjatev zaradi zatrjevanega ravnanja predlagateljice sploh ni ogrožena. Pritožbene trditve pritožnice o materialnopravni zmotnosti presoje njenih ugovornih trditev o neizkazanosti pogoja iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, čeprav iz drugačnih razlogov, kot jih sicer pritožbeno poudarja, so tako utemeljene. Ker pa brez izkazanosti pogoja iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ izdaja predlagane začasne odredbe ni možna, takšen zaključek pomeni, da nasprotni udeleženec ni izpolnil zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljice ugodilo in odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).

8. Odločitev o stroških zavarovanja in o pritožbenih stroških udeležencev je v skladu z določbo prvega odstavka 40. člena ZNP-1. 1 N. Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2015, stran 130, VSL II Cp 1183/2012, VSL II Cp 205/2011 in druge.