Jedro

Izpodbijani del pravnomočne sodbe obsega odločitev o citiranem ugotovitvenem zahtevku, glede katerega si tožeča stranka po nasprotni tožbi ni zagotovila pravice do revizije, ker zanj ni navedla vrednosti spornega predmeta. Drugi del izpodbijane sodbe pa se nanaša na plačilo zneska 763.726 SIT, vrednost tega dela izpodbijane sodbe pa ne presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP), tako tudi v tem delu revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

V pravdni zadevi po nasprotni tožbi je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je med pravdnima strankama dne 27.02.1992 dejansko sklenjena ustna kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja št. 21 na J. 2 v L., v kateri je dejanska kupnina določena na znesek 3.579.276 SIT kot tolarsko protivrednost zneska 75.000 DEM in nadaljnji tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka po nasprotni tožbi plačati tožeči stranki po nasprotni tožbi 763.726 SIT kot tolarsko protivrednost zneska 10.000 DEM.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke po nasprotni tožbi J. N. zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožnica po nasprotni tožbi J. N., ki smiselno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je bilo v postopku razsojeno napačno in da je sodba nepravična. Ustno je bila dogovorjena prodaja stanovanja za 90.000 DEM, in sicer s plačilom zneska 75.000 DEM, za razliko do 90.000 DEM pa bi kot lastnica uporabljala stanovanje še dodatna 4 leta. N. S. se ni držala dogovorjenega in je od zneska 75.000 DEM ostala dolžna 10.000 DEM, nasilno pa se je predčasno tudi vselila v stanovanje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Postopek na prvi stopnji se je končal s sodbo z dne 30.11.2000, torej v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99). Glede na prehodno določbo 498. člena ZPP so se od uveljavitve tega zakona dalje uporabljale vse njegove določbe, torej tudi določbe o reviziji. Za presojo dovoljenosti revizije je tako odločilen drugi odstavek 367. člena ZPP, ki v premoženjskih sporih dovoljuje revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT.

Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP). Enako je določal v času vložitve nasprotne tožbe veljavni drugi odstavek 40. člena ZPP 1977 (Zakon o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ št. 4/77-27/90) v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPP 1977. Tožnica po nasprotni tožbi je prvotno zahtevala ugotovitev, da je kupoprodajna pogodba razdrta in izstavitev ustrezne listine, vrednost spornega predmeta pa je ocenila na 100.000 SIT. Med postopkom je tožbo spremenila in postavila ugotovitveni zahtevek, da sta se pravdni stranki ustno dogovorili za 90.000 DEM kot dejansko kupoprodajno ceno za stanovanje, za katerega ni navedla vrednosti spornega predmeta in nadaljnji zahtevek za plačilo zneska 2.877.542 SIT. Dne 28.11.2000 je tožnica po nasprotni tožbi J. N. ponovno spremenila tožbo in zahtevala ugotovitev, da je med pravdnima strankama dne 27.02.1992 dejansko sklenjena ustna kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja, v kateri je dejanska kupnina določena na znesek 3.579.276 SIT kot tolarsko protivrednost zneska 75.000 DEM, ne da bi za ta zahtevek navedla vrednost spornega predmeta, in nadaljnji tožbeni zahtevek za plačilo zneska 763.726 SIT. O tem zahtevku sta nižji sodišči odločili, tako da je o takem zahtevku zahtevana revizijska presoja Vrhovnega sodišča. Izpodbijani del pravnomočne sodbe obsega odločitev o citiranem ugotovitvenem zahtevku, glede katerega si tožeča stranka po nasprotni tožbi ni zagotovila pravice do revizije, ker zanj ni navedla vrednosti spornega predmeta. Drugi del izpodbijane sodbe pa se nanaša na plačilo zneska 763.726 SIT, vrednost tega dela izpodbijane sodbe pa ne presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP), tako tudi v tem delu revizija ni dovoljena. Ker torej ni podana procesna predpostavka za dovoljenost revizije, revizija tožnice po nasprotni tožbi J. N. ni dovoljena (374. člen ZPP), zato jo je moralo revizijsko sodišče kot tako zavreči (377. člen ZPP).