Jedro

ZTFI ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Vrednostni papirji bi morali biti v centralnem registru vpisani v korist predlagatelja. Za položaj zakonitega imetnika ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagatelja z dne 27. 2. 2017 in sklenilo, da vsaka stranka tega postopka sama nosi svoje stroške.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj, ki višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je predlagatelj na podlagi 388. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) sodišču predlagal sodni preizkus denarne odpravnine, določene v sklepu skupščine družbe J. d.d. (izdajatelj) z dne 2. 12. 2016. Drugi odstavek navedenega člena v primeru izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe določa, da lahko, če ponujena odpravnina ni primerna, vsak manjšinski delničar predlaga, da sodišče določi primerno odpravnino (enako velja, če glavni delničar ni ponudil odpravnine ali če je ni ponudil pravilno, za postopek pa se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena tega zakona o sodnem preizkusu menjalnega razmerja pri združitvi d.d.).

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ne 28. 11. 2016, ne na dan izvedbe skupščine izdajatelja (2. 12. 2016) in ne 27. 2. 2017 (dan vložitve predloga), v centralnem registru (pri K. d.d., v nadaljevanju: K.) v dobro predlagatelja ni bilo vpisanih vrednostnih papirjev izdajatelja in torej predlagatelj na presečne dni ni bil imetnik 42 njegovih delnic, kot je trdil v predlogu. Torej ni imel položaja (manjšinskega) delničarja izdajatelja. Upoštevaje 605. člen ZGD-1, po katerega tretjem odstavku lahko tak predlog vložijo delničarji, ki so imeli položaj delničarja v celotnem obdobju od dneva, ko je skupščina družbe, katere delničarji so bili, sprejela sklep o soglasju za pripojitev, do dneva vložitve predloga za sodni preizkus menjalnega razmerja, je sodišče prve stopnje predlog zavrglo.

7. Predlagatelj v pritožbi dejstva, da v upoštevnih obdobjih 605. člena ZGD-1 ni bil delničar družbe J. d.d., ne izpodbija. Sodišču prve stopnje očita, da to ni ugotavljalo posrednega imetništva delnic, kajti tako bi ugotovilo, da se to v konkretni zadevi ni spremenilo, in trdi, da pravni red Republike Slovenije priznava posredno imetništvo delnic. Sklicuje se na določila Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI), ki v četrtem odstavku 255. člena določa, da mora na zahtevo stranke borznoposredniška družba nematerializirane vrednostne papirje te stranke voditi na fiduciarnem računu, če ima ta stranka položaj notarja, odvetnika, skrbnika zapuščine, skrbnika za posebne primere, upravitelja v postopku zaradi insolventnosti ali druge osebe, ki opravlja skrbniške storitve v okviru svoje redne dejavnosti ali poklica.

8. Zgornje zakonsko določilo za odločitev v zadevi ni relevantno. Tudi v zvezi s fiduciarnim računom odvetnika iz četrtega odstavka 255. člena ZTFI, na katerega se pritožnik sklicuje, namreč peti odstavek istega člena določa, da je imetnik računa zakoniti imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v dobro tega računa (kljub temu da, kot izhaja tudi iz 2. točke istega odstavka, imetnik računa pravic iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v dobro tega računa, ne izvršuje zase, temveč za račun ene ali več drugih oseb).

9. ZTFI torej ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Nenazadnje tudi 18. člen ZTFI določa, da imajo vpisi v centralni depo (centralni register/KDD ali drugo evidenco imetnikov nematerializiranih finančnih instrumentov) pravne učinke neposredno v razmerju do izdajatelja teh finančnih instrumentov in do tretjih oseb, tako da se imetnik računa, pri katerem so vpisani ti finančni instrumenti, šteje za zakonitega imetnika teh finančnih instrumentov. Delniška družba namreč izključno tistemu, ki je vpisan v delniško knjigo, zagotavlja varstvo članskih pravic. KDD v imenu in za račun izdajateljev nematerializiranih delnic, vpisanih v centralnem registru, ki ga vodi, vodi delniško knjigo,1 vpise v delniško knjigo pa opravlja na podlagi podatkov o opravljenih vpisih v centralnem registru (25. člen Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, v nadaljevanju ZNVP-1). Za imetnika nematerializiranega vrednostnega papirja šteje oseba, v dobro računa katere je nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru (5. člen ZNVP-1).

10. V postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni bilo sporno, da predlagatelj ni zakoniti imetnik vrednostnih papirjev izdajatelja, pri katerem zahteva sodni preizkus denarne odpravnine. To je namreč v odgovoru na predlog uveljavljal nasprotni udeleženec, predlagatelj pa na te trditve ni odgovoril. Vendar je za ugoditev podanemu predlogu prav to bistveno. Vrednostni papirji bi morali biti vpisani v korist predlagatelja v centralnem registru, torej v dobro njegovega računa nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki se vodi v centralnem registru.2 Za položaj zakonitega imetnika pa nadalje ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi. Le v primeru, da so vrednostni papirji, pravice iz katerih uresničuje poddepozitar za račun svojih strank, vpisani v njegovo korist neposredno v centralnem depoju, ima poddepozitar v razmerju do izdajatelja položaj zakonitega imetnika (hkrati pa ima položaj fiduciarja, ki uresničuje pravice iz teh vrednostnih papirjev na podlagi fiduciarnega (zaupnega, na zunaj nerazkritega) pravnega razmerja z drugo osebo).3

11. V zvezi s sklicevanjem na posredno imetništvo delnic gre še pojasniti, da predlagatelj v pritožbi sam trdi, da je bil na dan 2. 12. 2016 neposredni imetnik 42 delnic Z. R. iz X. V primeru, da so bili (pritožnik tega ne navaja) izpolnjeni še drugi pogoji iz 605. člen ZGD-1, bi moral zato slednji sam v svojem imenu oziroma v njegovem imenu odvetnik (po pooblastilu) vložiti obravnavani predlog.

12. Pritožba je neutemeljena, zato jo je na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in prvim odstavkom 52. člena ZGD-1 višje sodišče zavrnilo.

13. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec sam trpi svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. ZGD-1 v zvezi s tem določa, da v nepravdnih postopkih, ki tečejo po tem zakonu, v primeru, ko je predlog utemeljen, predlagateljeve stroške krije družba (tretji odstavek 52. člena ZGD-1). V zvezi s tem, kako je s povrnitvijo stroškov v primeru, ko predlog ni utemeljen, ne določa ničesar. Posledično je treba uporabiti splošno pravilo ZNP, po katerem vsak udeleženec postopka trpi svoje stroške. To pomeni, da nasprotni udeleženec, ki je edini priglasil stroške pritožbenega postopka, slednje krije sam.

1 Za izdajatelje drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev pa knjigo teh drugih imenskih nematerializiranih vrednostnih papirjev. 2 dr. Nina Plavšak v: Pravna razmerja centralni depo - poddepozitar, - končni imetnik, Podjetje in delo, 2007, št. 6-7, str. 1354-1365. 3 ibidem