Jedro

Ugotovitvena tožba ni izvršljiva, saj je že s samo izdajo sodbe dosežen njen namen. Tožeča stranka na njeni podlagi ne bo mogla doseči poplačila, čeprav bo sklenjena prisilna poravnava. Zato s sklicevanjem na določbo 3. odst. 59. člena ZPPSL tožeča stranka tudi v pritožbi ni izkazala pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo ugotovitveno tožbo z dne 21.9.2000, kot nedopustno, ker tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za zahtevek na ugotovitev obstoja njene terjatve v višini 336.101.254,90 SIT napram tožeči stranki. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZPPSL. Dejstvo je, da med toženo stranko in njenimi upniki še ni potrjena prisilna poravnava, zaradi česar tožeča stranka še ne more izoblikovati dajatvenega zahtevka. Zato se je sodišče prve stopnje zmotno sklicevalo na določbe 3. odst. 63. člena ZPPSL. Po oceni tožeče stranke določba 3. odst. 59. člena ZPPSL, ki predpisuje, da ima potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki so se udeležili postopka pa so bile njihove terjatve prerekane, če se naknadno ugotovijo, izkazuje njen pravni interes. V primeru da bo med postopkom sprejeta prisilna poravnava, bo tožeča stranka ustrezno spremenila tožbo v dajatveno. Če pa bo uveljavljana terjatev ugotovljena pred potrditvijo prisilne poravnave, pa bo tožeča stranka lahko dosegla izvršbo na podlagi sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Pritožba ni utemeljena. Tožeča stranka je v tožbi navedla, da nad toženo stranko teče postopek prisilne poravnave. V tem postopku je tožeča stranka priglasila terjatev, ki jo je tožena stranka delno prerekala. Za prerekani del je tožeča vložila tožbo, s katero zahteva, da se ugotovi, da na dan 1.10.1999 obstoji njena terjatev do tožene stranke v višini 336.101.254,90 SIT. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v predmetni zadevi ugotovitvena tožba ni dopustna. Z razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje podalo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče soglaša. Ugotovitvena tožba ni izvršljiva, saj je že s samo izdajo sodbe dosežen njen namen. Zato tožeča stranka na njeni podlagi ne bo mogla doseči poplačila, čeprav bo sklenjena prisilna poravnava. Zato s sklicevanjem na določbo 3. odst. 59. člena ZPPSL tožeča stranka tudi v pritožbi ni izkazala pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Določbe ZPPSL v zvezi z začetkom postopka prisilne poravnave ne predpisujejo takih posledic, ki bi vplivale na uveljavljanje terjatev proti dolžniku, nad katerim je začet postopek prisilne poravnave, s tožbo. Posledice so predpisane le za izvršbo. Zato ima tožeča stranka že sedaj možnost z dajatveno tožbo uveljavljati proti tožeči stranki vtoževano terjatev in ji ni treba čakati na sklenitev prisilne poravnave. Zato so drugačne pritožbene trditve neupoštevne. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).