Jedro

V obeh pritožbah je izjava, da vložnik preklicuje stečajni postopek. Kaj takega po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka ni mogoče. Vložnik predloga sicer lahko predlog za začetek stečajnega postopka umakne, vendar pa le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka. Kasneje kaj takega ni več mogoče.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (2.) za upravitelja je imenovalo N. J., (3.) ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upraviteljica opravlja svoje naloge in pristojnosti, in (4) odredilo izplačila iz proračuna sodišča. 2. Zoper izpodbijani sklep sta bili vloženi pritožbi dolžnika in družbenika M. P. Gre za identično vlogo, le v uvodu je naveden drug pošiljatelj. V vlogi je navedeno, da vložnik izjavlja, da preklicuje stečajni postopek za dolžnika. Kot razlog za pritožbo navaja, da so v postopku sklepanja pogodbe za zastopstvo tuje blagovne znamke na evropskem trgu, ki bo omogočila nemoteno poslovanje, vse terjatve upnikov pa ne presegajo 3.500,00 EUR in bodo poplačane do konca junija 2018, ker imajo odobreno posojilo.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Predlog za začetek stečajnega postopka je v imenu dolžnika vložila direktorica K. C. P. V predlogu je navedeno, da je dolžnik insolventen, tako trajneje nelikviden kot tudi dolgoročno plačilno nesposoben, da ne posluje več od 30. 4. 2018, TRR pa je bil zaprt 5. 2. 2018. Glede na navedeno se po prvem odstavku 234. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP domneva, da je dolžnik insolventen. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek.

5. Zoper izdani sklep o začetku stečajnega postopka se lahko pritoži tudi družbenik dolžnika (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP). Izpodbija lahko zgoraj navedeno domnevo insolventnosti, vendar pa mora predložiti dokaze, da dolžnik ni insolventen.

6. V obeh pritožbah je izjava, da vložnik preklicuje stečajni postopek. Kaj takega po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka ni mogoče. Vložnik predloga sicer lahko predlog za začetek stečajnega postopka umakne, vendar pa le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka (šesti odstavek 232. člena ZFPPIPP). Kasneje kaj takega ni več mogoče. Vsekakor pa izjava o preklicu stečajnega postopka, kot je bila podana, ne more izkazovati, da je karkoli narobe z izdanim sklepom. Navedbe, da je dolžnik v postopku sklepanja pogodbe za zastopstvo tuje blagovne znamke na evropskem trgu in da bodo terjatve poplačane iz odobrenega posojila, bi se sicer lahko razumelo kot izpodbijanje insolventnosti stečajnega dolžnika. Sam stečajni dolžnik tega sploh ne more izpodbijati, saj je bil stečajni postopek začet na njegov predlog. Družbenik dolžnika pa bi sicer domnevo o obstoju insolventnosti lahko izpodbijal, vendar pa bi moral dokazati, da dolžnik ni insolventen. Zgolj z navedbami o dogovarjanju o zastopstvu in o odobrenem posojilu družbenik ne more dokazati, da stečajni dolžnik ni več insolventen. Kot neresnične so se izkazale tudi trditve o tem, da bodo terjatve poplačane do konca junija 2018, saj sta dva upnika (AJPES in Finančna uprava RS) terjatve prijavila v avgustu 2018, kar pomeni, da v juniju niso bile plačane.

7. Izpodbijani sklep je tako pravilen, družbenik podjetja pa ni dokazal, da dolžnik ni več insolventen. Vsekakor pa niso upoštevne trditve, da naj bi se šele dogovarjali za sklenitev pogodbe za zastopstvo tuje blagovne znamke, saj zgolj dogovarjanje o pogodbi še ne pomeni odprave insolventnosti.

8.Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, družbenik pa ni uspel izpodbiti obstoja insolventnosti stečajnega dolžnika. Zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.