Jedro

Toženka na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP nima pooblastila za presojo zakonitosti odločbe komisije, saj je ta pridržana sodišču, ki bo odločilo o tožbi, temveč je pri presoji razumnosti zadeve oziroma verjetnosti izgledov za uspeh po določbah prvega odstavka 24. člena ZBPP omejena s standardom očitnosti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani Bpp 5/2023-4 z dne 17. 1. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je upravni organ zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic ter za pravno svetovanje in zastopanje v tem upravnem sporu. Upravni organ v obrazložitvi navaja, da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej toženki očita, da ni ugotovila vseh pravno relevantnih dejstev ter da je obrazložitev izpodbijane odločbe nekonsistentna in nejasna. Navaja kršitve pravil upravnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, na podlagi katerih meni, da je odločba Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic nezakonita, in meni, da je zato nezakonita tudi izpodbijana odločitev. Dodaja, da od tožnice, ki je laikinja, ni mogoče pričakovati, da bo v prošnji za dodelitev BPP utemeljila razloge za uspeh v postopku, niti je toženka, pri kateri je izpolnjevala prošnjo, na to ni opozorila. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 2. 3. 2023 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, in ga vročilo strankam.

**K I. točki izreka**

5. Tožba je utemeljena.

6. Izpodbijana odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP je sprejeta na podlagi določb prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po tej določbi se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

7. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

8. Obseg oziroma meje tega preizkusa pa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnost (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je po presoji sodišča zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP: razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

9. V obravnavani zadevi toženka ni opravila preizkusa zadeve na navedeni ravni očitnosti, temveč je opravila preizkus zakonitosti odločbe Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic z vidika pravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka, oboje ob predpostavki, da je dejansko stanje, na katerem temelji odločitev navedene komisije, pravilno. Takšen preizkus pa je pridržan sodišču, ki je pristojno za odločanje o tožbi zoper odločitev komisije. To sodišče je Upravno sodišče, ko izvaja funkcijo sojenja, ne pa tudi, ko isto sodišče kot organ za dodelitev BPP v upravnem postopku odloča o dodelitvi BPP. Prav to, da je upravni organ prevzel funkcijo sojenja, pa je tožnica uveljavljala s tožbenimi očitki o zmotni presoji zakonitosti odločbe Komisije Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic.

10. Na drugačno presojo ne vpliva toženkino razlogovanje v izpodbijani odločbi, da tožnica v svoji prošnji ni zatrjevala vsebinskih razlogov za nezakonitost odločbe navedene komisije, temveč je, kot navaja toženka, le pavšalno navedla, da se ne strinja z izdajo zavrnilne odločbe. Res je, da je presoja izgledov za uspeh mogoča le, če prosilec pojasniti svojo vlogo. Drži tudi, da je, čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, od njega mogoče pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva. Tudi 140. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, ki se skladno z drugim odstavkom 34. člena ZBPP uporablja v zadevah BPP) prosilcu nalaga, da svojo prošnjo ustrezno, pa čeprav laično, utemelji. Vendar pa toženka spregleda, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila na predpisanem obrazcu in da ima ta obrazec v rubriki III komajda dovolj prostora, da prosilec v enem stavku zapiše podatke o zadevi, vrsto pomoči in predlaga odvetnika za BPP.1 Poleg tega toženka ne prereka tožbenih očitkov, da je predpisani obrazec izpolnjevala pri toženki in da je ta ni opozorila na to, da je vlogo za dodelitev BPP treba utemeljiti.

11. Da se prošnja vloži pisno na obrazcu, ki ga predpiše minister za pravosodje, določa prvi odstavek 32. člena ZBPP. Ta člen ZBPP določa še, da če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz naslednjega odstavka. Med zahtevanimi podatki, brez katerih prošnje ni mogoče vložiti, so tudi „podatki o zadevi“ (četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP). Glede na povzeto zakonsko ureditev so "podatki o zadevi" obvezna sestavina vloge, tako da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kaj v tem pogledu pomenijo "podatki o zadevi", iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta oba navedena zakona - gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati. Enako sklepanje omogoča vsebina obrazca, ki je po prvem odstavku 32. člena ZBPP predpisan za vložitev prošnje za dodelitev BPP. Ta obrazec (obrazec BPP št. 1) pod rubriko III, "podatki o zadevi", v predvidenem prostoru že na prvi pogled ne omogoča navedb, ki bi presegale formalno oznako zadeve, torej opravilno številko in vrsto spora. Podatki, ki presegajo navedeni obseg, tudi smiselno ne pomenijo več temeljnih podatkov, ki omogočajo obravnavanje vloge, temveč so lahko le predmet trditvene podlage oziroma ugotavljanja dejanskega stanja.2

12. Navedeni zaključek, da navedba okoliščin, ki so relevantne za presojo razumnosti zadeve, ni formalna sestavine vloge, pa ne pomeni, da organ za BPP prosilca ni dolžan opozoriti na to, da je za varstvo njegovih pravic potrebno navesti takšne okoliščine. To izhaja že iz splošnih načel varstva pravic strank (7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP) in zaslišanja stranke (9. člen v zvezi 138. členom ZUP). Poleg tega pa prvi odstavek 33. člena ZBPP organu daje pooblastilo, da zbere "druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena (…) kadar in če je to potrebno", torej tudi "podatke o zadevi", med drugim zato, „da se dodeli BPP“ (prva alineja prvega odstavka 33. člena).

13. Ker je torej tožnica tožbo vložila na obrazcu, ki ga predpisuje ZBPP in na njegovi podlagi sprejeti Pravilnik o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in ker ta obrazec v rubriki „podatki o zadevi“, niti v kakšni drugi rubriki, ne omogoča navedbe okoliščin, ki bi toženki omogočile presojo razumnosti zadeve, v zvezi s katero je prošnja vložena, toženka ni imela podlage za zavrnitev tožničine vloge, ne da bi jo pred tem opozorila na tiste pomanjkljivost njene vloge, zaradi katerih ni mogoča presoja razumnosti po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP.

14. Ob vsem navedenem pa sodišče še enkrat poudarja, da toženka na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP nima pooblastila za presojo zakonitosti odločbe komisije, saj je ta pridržana sodišču, ki bo odločilo o tožbi, temveč je pri presoji razumnosti zadeve oziroma verjetnosti izgledov za uspeh po določbah prvega odstavka 24. člena ZBPP omejena s standardom očitnosti.

15. Po povedanem je toženka zmotno uporabila materialno pravo, storila pa je tudi bistveno kršitev pravil postopka, obe kršitvi pa sta vplivali na odločitev v zadevi. Sodišče je zato na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in na podlagi tretjega odstavka istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo upravnemu organu v ponoven postopek. Na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

16. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

17. Ker je sodišče ugodilo tožbi, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Sodišče ni odločilo po opravljeni glavni obravnavi in tožnico je v postopku zastopala odvetnica, zato je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičena do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22% DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Toženka je stroške dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

1 Prim. sodbo tega sodišča I U 701/2022. 2 Prim. sodbo tega sodišča I U 1612/2019.