Jedro

Ravnanje tožnice, s katerim je očitno odobrila ravnanje toženke, izključuje protipravnost oz. samovoljnost toženkinega "posega" in s tem motenje tožničine posesti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je toženka z zamenjavo ključavnice in kljuke na vratih hodnika motila tožnico v zadnji mirni posesti hodnika in dostopa do stanovanja, kakor tudi zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved bodočih posegov. Posledično je zavrnilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe, tožnici pa še naložilo, da toženki povrne 5.668,00 SIT pravdnih stroškov. Tožnica se proti taki odločitvi pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se sklep spremeni tako, da se njenemu zahtevku ugodi, oz. da se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Sodišče ni ocenilo njene izpovedi, ne izpovedi njenega moža, navedlo tudi ni, zakaj jima ne verjame. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Tožnica se z novim sistemom zaklepanja ni strinjala in je ključ vrnila, saj toženka ni predložila nobenega pisnega dokaza o spremembi režima na vratih. Z zamenjavo ključavnice je ravnala samovoljno, pri tem pa je izkoristila pozicijo predsednice hišnega sveta. Toženka je tožnici le izročila ključe in ni nič razlagala, za kaj gre, ravnala je torej zvijačno. Ugotovitev sodišča, da je bila tožnica z zamenjavo ključavnice seznanjena, ne drži, saj ni podprta z izvedenimi dokazi, sklep pa o tej bistveni okoliščini nima razlogov in ga zato ni mogoče preizkusiti. V nadaljevanju pritožba graja sprejeto dokazno oceno in končno predlaga ponovno in dodatno zaslišanje pravdnih strank, sedanjega predsednika hišnega sveta ter dokaz s poizvedbami na policijski postaji o problemih pri uporabi vrat in hodnika. Pritožba ni utemeljena. Izpodbijani sklep vsekakor vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, zato v pritožbi zatrjevane procesne kršitve, to je nemožnosti preizkusa, ni najti. Bistveno in odločilno pa je v obravnavani zadevi dejstvo, ki ga priznava tudi sama tožnica v svoji izpovedi (list. št. 20, 21), da je namreč ključe nove ključavnice od toženke sprejela in je tudi poravnala sorazmeren del stroškov za njeno namestitev. S takim ravnanjem je tožnica povsem nedvoumno izkazala, da s toženkinim "posegom" soglaša, zato ga zaradi kasnejše spremembe stališča oz. zato, ker se je naknadno premislila, ne more uspešno opredeliti kot motitveno dejanje. Prav odobritev same tožnice, ki se dodatno zelo jasno odraža z izvršenim plačilom stroškov za montažo sporne ključavnice, namreč očitno izkjučuje protipravnost oz. samovoljnost toženkinega ravnanja, ki bi poseg šele okvalificirali kot nedopusten in s tem motilen. Ostale okoliščine, ki jih kot nezadostno raziskane poudarja pritožba, kot n. pr. predhodno soglasje tožničinega moža, odnosi z ostalimi stanovalci in s tem povezana verodostojnost njihovih izpovedi ter morebitni problemi, zaradi katerih naj bi posredovala policija, torej glede na navedeno zanesljivo ugotovljeno odločilno dejstvo, niso pomembne. Izvedba novih predlaganih dokazov pa zato ni potrebna, saj sprejete odločitve, ki temelji na tem dejstvu, ne bi mogla spremeniti. Po povedanem in ko tudi ni našlo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (čl. 380 tč. 2 ZPP/77).