Jedro

Po prejemu sklepa o umiku tožbe na podlagi 2. odst. 492. člena ZPP lahko toženec zahteva povrnitev svojih pravdnih stroškov v roku petnajstih dni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevo tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov, ker je ni postavila do konca glavne obravnave. Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da sodišče glavne obravnave sploh ni opravilo, zaradi česar ni mogla zamuditi z vložitvijo zahteve za povrnitev pravdnih stroškov. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba je utemeljena. Prvostopno sodišče je potem, ko se nobena od pravdnih strank ni udeležila dveh zaporednih narokov, na podlagi določbe 2. odst. 492. člena ZPP zaradi umika tožbe postopek ustavilo. Po prejemu sklepa je tožena stranka s posebno vlogo zahtevala odmero njenih pravdnih stroškov. Sodišče je zahtevo zavrglo in odločitev oprlo na določbo 3. odst. 163. člena ZPP. Ta pove, da je treba zahtevati povrnitev stroškov praviloma do konca glavne obravnave; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. V svojem 7. odst. pa vsebuje 163. člen določbo, po kateri se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka, če je izdan zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. Pravilo iz 7. odst. je nedvomno "lex specialis" glede na splošnejše pravilo iz 3. odst. 163. člena ZPP, saj je predmet njegovega urejanja bistveno zožen glede na predmet urejanja pravila, vsebovanega v 3. odst. 163. člena ZPP. Medtem ko govori pravilo iz 3. odst. o vseh odločbah brez poprejšnjega obravnavanja, govori pravilo iz 7. odst. le o sklepih, s katerimi se postopek ustavi (konča). Ker pri tem še izrecno omenja prav sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, kakršnega je izdalo v predmetni zadevi prvostopno sodišče, se pokaže, da je treba pri odločanju o toženčevi zahtevi za povrnitev pravdnih stroškov uporabiti določbo 7. odst. in ne določbe 3. odst. 163. člena ZPP. Po tej določbi pa toženčeva zahteva za povrnitev pravdnih stroškov ni bila prepozna. Po povedanem je bilo treba pritožbi tožene stranke ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), da bo (meritorno) odločilo o povrnitvi toženčevih pravdnih stroškov. V skladu z določbo 3. odst. 1656. člena ZPP je pritožbeno sodišče še sklenilo, da se odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke pridrži za končno odločbo.