Jedro

V sodni praksi se odškodnina ne prisoja samo za primer porušenega duševnega ravnovesja, ampak za vsak tako intenziven čustveni doživljaj, ki ga je mogoče označiti za obliko trpljenja in če njegovo trajanje dosega stopnjo, ki opravičuje satisfakcijo v denarni obliki.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba spremeni tako, da se v v I. točki izreka znesek „1.620,00 EUR (tisoč šesto dvajset evrov, 00/100)“ nadomesti z zneskom 1.935,00 EUR, v II. točki izreka znesek „824,00 EUR“ z zneskom 509,00 EUR in v III. točki izreka znesek „837,51 EUR (osemsto sedemintrideset evrov, 51/100)“ z zneskom 1.079,90 EUR.

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem pa nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožniku za škodo, ki jo je utrpel v škodnem dogodku dne 3.2.2012, prisodilo odškodnino v višini 1.620,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku (za znesek 824,00 EUR z obrestmi) pa tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 837,51 EUR.

2. Pritožuje se tožnik. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Graja zavrnitev zahtevka za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi strahu. Izpostavlja jasno trditveno podlago, da se je tožnik prestrašil samega dogodka in da je ta intenziven strah trajal vse do pregleda v bolnici. Tožnik je utrpel tudi sekundarni strah zaradi zaskrbljenosti za izid zdravljenja. Zaskrbljenost za zdravje je še vedno prisotna zaradi bolečin in omejene gibljivosti v desnem gležnju. Obstoj primarnega in sekundarnega strahu je potrdil tudi izvedenec. Po mnenju izvedenca je tožnik trpel srednje hud strah 10 dni, ko je pričel snemati longeto in razgibavati gleženj ter lažji strah 18 dni do zaključka zdravljenja. Táko mnenje utemeljuje odškodnino v višini 450,00 EUR (90 % pravni temelj). Stroškovni del odločitve pa graja zato, ker ni upoštevan 79,3 % uspeh do pripravljalne vloge z dne 2.7.2014, ko je tožnik vtoževal 2.044,00 EUR odškodnine. Šele s to vlogo je tožnik zahtevek zvišal na 2.444,00 EUR in je glede na to višino zahtevka njegov uspeh 62,2 %. Meni, da je stroške postopka treba odmeriti glede na fazo postopka, v katerei so nastali in uspeh strank v tej fazi postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Dejstva v zvezi s tožniku nastalo škodo zaradi strahu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo. Sledilo je mnenju izvedenca, ki je potrdil tožnikovo trditev, da je utrpel primarni in sekundarni strah. Primarni strah za integriteto telesa se je pomiril, ko je minila nevarnost nadaljnjega poškodovanja, sekundarni strah za izid zdravljenja pa je bil srednje intenzitete 10 dni po tem ko je tožnik začel snemati longeto, nadaljnjih 18 dni, do zaključka zdravljenja, ko se je izkazalo, da poškodba ne bo pustila trajnih posledic, pa lažje intenzitete. Tožnik o posledicah škodnega dogodka ni bil zaslišan. Na osnovi izvedenčevega mnenja prvostopenjsko sodišče pravilno zaključuje, da tožnikovo duševno ravnovesje v daljšem časovnem obdobju ni bilo porušeno, nepravilno pa je stališče, da samo dalj časa porušeno ravnovesje na čustvenem področju utemeljuje prisojo odškodnine. V sodni praksi se odškodnina ne prisoja samo za primer porušenega duševnega ravnovesja, ampak za vsak tako intenziven čustveni doživljaj, ki ga je mogoče označiti za obliko trpljenja in če njegovo trajanje dosega stopnjo, ki opravičuje satisfakcijo v denarni obliki. V sodni praksi se odškodnina priznava tudi za strah v zvezi z izidom zdravljenja pri zvinih gležnja. V tožnikovi čustveni, torej duševni sferi se je strah odrazil. Iz ugotovitev izvedenca je mogoče zaključiti, da je šlo za strah za izid zdravljenja - srednje intenzitete, trajajoč 10 dni. Šele ob zaključku zdravljenja se je razjasnilo, da trajnih posledic ne bo (ugotovitev izvedenca), medtem ko je bil na vseh treh specialističnih pregledih gleženj otekel, tožnik pa je zaznaval bolečine. Na pregledu dne 13.2.2012 je bilo celo RTG slikanje ponovno opravljeno. Pri presoji, ali intenzivnost in trajanje strahu opravičujeta satisfakcijo v denarni obliki, je torej sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo s 179. čl. Obligacijskega zakonika predpisana merila. Po tožeči stranki opisana in z izvedeniškim mnenjem objektivizirana občutja negotovosti, ki so spremljala tožnikovo zdravljenje, opravičujejo denarno odškodnino v zahtevani višini 350,00 €. Glede primarnega strahu, ki ni bil intenziven in je bil kratkotrajen, pa tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da se ni odrazil v tožnikovi duševni sferi.

5. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je odločitev spremenjena tako, da je tožniku prisojena še odškodnina za strah (358. čl. ZPP). Ker je tožnik k nastanku škode prispeval 10 %, mu je tožena stranka za strah dolžna plačati 315,00 EUR odškodnine, oz. skupaj z že prisojeno odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti, 1.935,00 EUR odškodnine.

6. Kadar pritožbeno sodišče odločitev spremeni, odloči o stroških celotnega postopka (drugi odstavek 165. čl. ZPP). Tožnik, ki je ob vložitvi tožbe zahteval 2.044,00 EUR odškodnine, po zvišanju zahtevka pa 2.444,00 EUR odškodnine, je uspel uveljaviti 1.935,00 EUR odškodnine, kar je oceniti kot 85 % uspeh. V postopku pred sodiščem prve stopnje je tožnik zaradi plačila izvedenine in sodne takse za postopek ter zaradi materialnih stroškov imel 1.273,78 EUR stroškov. Specificirani so v 27. točki prvostopenjske sodbe. Tožena stranka je imela 20,00 EUR materialnih stroškov, potnih stroškov pa po višini ni opredelila. Glede na uspeh je tožnik upravičen do povrnitve 1.082,90 EUR stroškov, tožena stranka pa do povrnitve 3,00 EUR stroškov. Po pobotu je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.079,90 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.

7. Višje sodišče v Ljubljani je pristojno za reševanje te pritožbene zadeve, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. Su 889/2015 prenesena iz Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Ljubljani.