- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 464/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.464.2018 Civilni oddelek
Povzetek
- Prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdoAli je sodišče pravilno prekinilo zapuščinski postopek in napotilo dedinjo na pravdo, ko ni bilo spornih dejstev, od katerih bi bila odvisna pravica dedičev?
- Obveznost sodišča pri ugotavljanju dednih pravicAli je zapuščinsko sodišče dolžno samo odločiti o obstoju dedne pravice, brez napotitve na pravdo?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V obravnavanem zapuščinskem postopku ni spornih dejstev, od katerih bi bila odvisna pravica dedičev. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo le v primeru, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo ter dedinjo J. O. napotilo na pravdo, da zoper zakonite in nujne dediče G. R., N. A. M., B. B. in C. C., vloži tožbo na ugotovitev, da navedeni nimajo pravice do nujnega deleža; določilo rok za vložitev tožbe 30 dni in pojasnilo, da če v tem roku tožba ne bo vložena, bo sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo ne glede na zahtevke, glede katerih je dedinjo napotilo na pravdo; zapuščinski postopek prekinilo za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, če bo tožba vložena.
2. Zoper sklep je dedinja J. O. vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da prekinitev postopka ni bila potrebna, v pristojnosti zapuščinskega sodišča je, da samo odloči ali obstaja dedna pravica ali ne. Glede pravnega vprašanja se dedičev ne napotuje na pot pravde. Sicer pa izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti protispisni, kar predstavlja absolutni bistveni kršitvi določb postopka.
3. Ostali dediči na pritožbo niso odgovorili.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti, saj ta nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 22. 11. 2017 izhaja, da dedinja J. O. ni z ničemer pojasnila, zakaj meni, da sodediči nimajo pravice do nujnih dednih deležev1, katera so tista dejstva, ki so v zvezi s tem med dediči sporna. O spornih dejstvih od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev, zato (zaenkrat) sploh ni mogoče govoriti. Sodišče pa prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo le, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena Zakona o dedovanju – ZD). Če v tej smeri dedinja J. O. (pritožnica) ne bo podala dodatnih navedb, razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka ne bo, o pravnih vprašanjih (tudi, če gre za spor o uporabi prava) pa mora odločiti zapuščinsko sodišče samo (tretji odstavek 210. člena ZD).
6. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).
1 Po pokojni materi G. R. (oporočni dedinji po pokojnem D. D.), ki je z oporoko za dedinjo vsega svojega premoženja določila hčerko J. O.