Jedro

Tožnik je navedel, da so v času izdaje davčne odločbe, za katero predlaga obnovo postopka, bila dejstva pravilno ugotovljena. Med obnovitvene razloge pa ni mogoče šteti novih dejstev, ki so nastali šele po izdaji odmerne odločbe. V tem primeru ne gre za nova dejstva oz. dokaze, ki bi v času odločbe že obstajali, tako obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, ni izkazan.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavrnil predlog tožnika za obnovo postopka odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2016, ki je bilo odmerjeno z odločbo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) št. DT 4224-4426/2016-001367-09-130-13 z dne 6. 6. 2016. FURS je prav tako zavrnil zahtevo tožnika za vračilo NUSZ za leto 2016. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je z navedeno odločbo davčni organ zavezancu odmeril NUSZ za poslovne prostore v izmeri 3609,06 m2 na naslovu ... v višini 23.359,86,00 EUR.

2. Tožnik je dne 16. 9. 2016 vložil predlog za obnovo postopka in zahtevek za vračilo preveč plačanega NUSZ. Tožnik je v predlogu za obnovo postopka navedel, da je bilo v času izdaje odločbe pravilno ugotovljeno dejansko stanje, glede na dejansko stanje, ki je v času izdaje odločbe tudi obstajalo, ter da je sprememba nastala po izdaji odločbe in sicer dne 7. 9. 2016 na način, da se je glede predmetne nepremičnine, na podlagi katere je bila izdana odločba NUSZ spremenila namenska raba, v posledici te rabe vrednotenje, ki je vplivalo na obračunske parametre. Stavbno zemljišče je bilo po namenu iz druge uvrščeno v prvo skupino. Nadalje iz odločbe izhaja obrazložitev, da med obnovitvenimi razlogi ni mogoče šteti novih dejstev, ki so nastali šele po izdaji odmere odločbe. Prvostopenjski organ se sklicuje na 89. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ko lahko davčni organ začne obnovo postopka po uradni dolžnosti, ko izve za nova dejstva in dokaze. Kot obnovitveni razlog je mogoče šteti le nove dokaze, ki so v času izdaje odmerne odločbe že obstajali, a jih ni bilo mogoče predložiti, zato je upravni organ štel, da dejstva, ki so nastala kasneje, nova dejstva niso obnovitveni razlog.

3. Zoper navedeno odločitev se je tožnik pritožil in je tožena stranka kot drugostopenjski organ pritožbo zavrnila. Navedla je, da je tožnik s svojim predlogom uveljavljal obnovitveni razlog iz prvega odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v skladu s katerim se postopek obnovi, če se zve za nova dejstva in se najde ali pridobi možnost uporabe novih dokazov, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oz. dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožnik je v pritožbi izpostavil, da se je sporno zemljišče že ves čas od vzpostavitve uporabljalo za stanovanjski namen. V kolikor je bilo temu tako, bi tožnik moral sporno spremembo namembnosti ugovarjati že v pritožbenem postopku zoper odmerno odločbo. Tožnik je imel namreč v tem času že na voljo vse potrebne dokaze, ki bi jih lahko predložil. Drugostopenjski organ še nadalje meni, da bi moral prvostopenjski organ predlog za obnovo postopka zavreči na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP. Glede na to, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena, je drugostopenjski organ le-to zavrnil. 4. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu in navaja, da je tožena stranka na podlagi 70. in 403. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v zadevi odmere NUSZ na območju Mestne občina Maribor za leto 2016 tožniku izdala odmerno odločbo, s katero je odmerila NUSZ v višini 25.359,86 EUR. Višina je bila ugotovljena na podlagi površine zazidanega zemljišča, ki znaša 3.609,06 m2 skupnega števila točk, ugotovljenih iz odloka, ki je na dan odločbe znašala 905 točk ter število mesecev odmere. Tožnik je navedel, da je sprememba nastala po izdaji odločbe in sicer z dne 7. 9. 2016 glede nepremičnine, saj se je spremenila namenska raba v posledici te rabe vrednotenje, ki je vplivalo na obračunske parametre. Stavbno zemljišče je po namenu bilo iz druge skupine uvrščeno v prvo skupino. Tožnik meni, da se odmerna odločba lahko spremeni tudi med letom, kolikor pride do sprememb, ki na odmero samo vplivajo. Neživljenjsko in v nasprotju z načeli davčnega postopka je, da kolikor se spremenijo okoliščine, ki so v razmerju do davčnega zavezanca bolj ugodne, kot okoliščine, ki so obstajale v času, ko je bila izdana odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, davčnemu zavezancu v tem primeru ne bi bila omogočena sprememba odmerne odločbe. Če nastopi spremenjena okoliščina, mora upravičenec to sporočiti Javnemu podjetju za gospodarjenju s stavbnimi zemljišči (v nadaljevanju JPGSZ), kar je tožnik tudi storil. Tožnik predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi ter zadeva vrne v ponovno odločanje in priglaša stroške upravnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnika in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb ter predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet spora se nanaša na zavrnitev predloga tožnika za obnovo postopka ter vračilo plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2016 za uporabo 3.609,06 m2 stavbnega zemljišča, ki je v lasti tožnika.

8. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je obvezna dajatev, ki se odmerja na podlagi 404. člena ZDavP-2, v skladu s katerim izda davčni organ odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po uradni dolžnosti. Odločba se izda na podlagi občinskega odloka in v vrednosti točke veljavne na dan 1. januarja leta, za katerega se določa nadomestilo. Pri tem je treba upoštevati tudi določbe Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ), Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1).

9. Obnova upravnega postopka je lahko uspešna, če je predlog vložen v subjektivnem roku enega meseca, v objektivnem roku treh let (263. člen ZUP-a) in če je izkazan vsaj eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP-a. Za obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP-a gre, če se izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva, oz. dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem upravnem postopku. Gre v bistvu za (stara) nova dejstva, ki so obstajala že v času pravnomočno končanega postopka, a tedaj niso bila uporabljena, ker stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.

10. Tožnik je navedel, da so v času izdaje davčne odločbe, za katero predlaga obnovo postopka, bila dejstva pravilno ugotovljena. Kot je tožniku že pravilno obrazložil davčni organ, med obnovitvene razloge ni mogoče šteti novih dejstev, ki so nastali šele po izdaji odmerne odločbe. Iz obvestila JPGSZ izhaja, da je bila sprememba namembnosti nepremičnine, glede površine za katere se je odmerna odločba izdala, opravljena šele 7. 9. 2016, torej po izdaji odmerne odločbe z dne 6. 6. 2019. V tem primeru ne gre za nova dejstva oz. dokaze, ki bi v času odločbe že obstajali. Tožnik okoliščin, da obstoji obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, ni izkazal. 11. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter v skladu z določbami ZUP. Sodišče pritrjuje tudi razlogom, s katerimi je tožena stranka zavrnila pritožbene ugovore, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

12. Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (druga alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

13. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.