Jedro

Ko pa je sodišče prejelo vlogo z opravičilom tožeče stranke, ustrezno dokazno podprto, bi moralo ustrezno reagirati. Na voljo je imelo dve možnosti: v skladu z 292. členom ZPP bi lahko že končano glavno obravnavo znova odprlo in dopolnilo (trditveni in dokazni) postopek ali pa bi vlogo tožeče stranke z dne 19. 5. 2016 štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga obravnavalo po členih 116 do 120 ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek (I. točka izreka) in odločilo, da je tožeča stranka dolžna prvi toženi stranki I.G. in četrti toženi stranki D. d.d. povrniti pravdne stroške v višini 1.100,26 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastopa zamude do plačila (II. točka izreka), ter da je tožeča stranka drugi toženi stranki T.G. povrniti pravdne stroške v višini 1.039,32 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastopa zamude do plačila (III. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se pritožuje tožeča stranka in predlaga njeno razveljavitev. V pritožbi navaja, da je nepravilna obrazložitev sodbe, ki se sklicuje na pomanjkanje aktivne legitimacije. Tožeča stranka je bila ustanovljena 1. 8. 2002 kot funkcionalna naslednica družbe O. d.n.o., sporni članek pa je bil objavljen 2. 10. 2003. Iz obrazložitve sodbe izhaja tudi napačna uporaba materialnega prava, saj govori o vprašanju posesti, ki pa je za to pravdo irelevantno, saj je predmet te pravde obrekovanje. Tožene stranke so obrekovale obstoječo družbo in ne predhodnice, kar je jasno razvidno iz spornega članka. Tožeča stranka tudi meni, da sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, ker je sodbo izdalo, ne da bi zakonita zastopnica sodelovala na obravnavi, Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pa daje prednost ustni obravnavi pred sodiščem. Na obravnavi, na katero je zaradi zamude vlaka zamudila, vendar se je dokumentirano opravičila, naj bi bile izvedene dokazne listine, o katerih dokaznem pomenu se ni mogla izreči oziroma prerekati, saj so med njimi tudi povsem neresnične trditve in nične listine, predložene s strani tretje tožene stranke. Sodišče se tudi ni izreklo o upravičeni odsotnosti tožeče stranke z glavne obravnave, čeprav je zakonita zastopnica poklicala sodišče, da je vlak v zamudi, prosila za polurni zamik s pričetkom obravnave in predlagala pričo, vodjo Železniške postaje na Pragerskem, od koder je klicala, ter je ob prihodu na sodišče predložila potrdilo o zamudi vlaka. Sodelovanje zakonite zastopnice tožeče stranke na obravnavi bi lahko privedlo do pravilne ugotovitve dejanskega stanja, tudi z vidika zavrnitve ugovora zastaranja s strani toženih strank in ostalih njihovih prerekanj in privedlo do nesporne sodbe.

3. Vse tožene stranke so na pritožbo odgovorile. V odgovoru na pritožbo pritrjujejo sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje in predlagajo zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Prva, četrta in druga tožena stranka priglašajo stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je sodba sodišča prve stopnje obremenjena s postopkovno kršitvijo absolutne narave, ki narekuje njeno razveljavitev.

6. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da ji zaradi nezakonitega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. ZPP v 115. členu določa, da lahko sodišče narok preloži, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to drugi upravičeni razlogi.

8. Iz dejanskih podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi dne 19. 5. 2016 opravilo glavno obravnavo, in sicer v odsotnosti tožeče stranke, za katero je bilo vabilo izkazano. Po podatkih zapisnika o glavni obravnavi naj bi se ta začela ob 11.30 uri (čeprav je bil narok določen ob 12.00 uri) in zaključila ob 12.20 uri. V spisu (l. št. 180) se nahaja vloga tožeče stranke, datirane na dan 19. 5. 2016 (to je na dan glavne obravnave) ob 13.00 uri (žig sodišča ob prejemu vloge neposredno dne 19. 5. 2016 s prilogo potrdila o zamudi vlaka), iz katere izhaja opravičilo in pojasnilo za zamudo zakonite zastopnice tožeče stranke na obravnavo ob 12.00 uri. Iz vloge izhaja zatrjevanje zamude vlaka, s katerim je bila na poti zakonita zastopnica, zatrjevanje obvestila (telefonskega klica) razpravljajočemu sodniku, vlogi pa je priloženo tudi potrdilo S.Ž. - Nadzorne postaje Z.M. o zamudi vlaka.

9. Sodišče prve stopnje je po opravljenem naroku dne 19. 5. 2016, kljub vlogi tožeče stranke v zvezi z zamudo naroka za glavno obravnavo, izdalo izpodbijano sodbo, v njej pa se do okoliščin odsotnosti tožeče stranke iz naroka in razlogov za zamudo ni opredelilo, saj so razlogi o tem v obrazložitvi sodbe popolnoma izostali.

10. Glede na prej opisano dogajanje v postopku pred sodiščem prve stopnje je povsem mogoče, da (kljub sicer nasprotnemu zatrjevanju tožeče stranke, ki navaja, da je še pred predvidenim pričetkom obravnave obvestila sodišče o zamudi in prosila za zamik s pričetkom obravnave) sodišče prve stopnje ob pričetku glavne obravnave ni bilo seznanjeno z razlogi neudeležbe zakonite zastopnice tožeče stranke na glavno obravnavo in je imelo vso potrebno zakonsko podlago, da narok opravi. Ko pa je sodišče prejelo vlogo z opravičilom tožeče stranke, ustrezno dokazno podprto, bi moralo ustrezno reagirati. Na voljo je imelo dve možnosti: v skladu z 292. členom ZPP bi lahko že končano glavno obravnavo znova odprlo in dopolnilo (trditveni in dokazni) postopek ali pa bi vlogo tožeče stranke z dne 19. 5. 2016 štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga obravnavalo po členih 116 do 120 ZPP. Sodišče prve stopnje ni storilo nič od tega, temveč je izdelalo pisno obrazložitev sodbe glede na opravljen narok, jo odpravilo strankam, v sodbi pa se z ničemer ni opredelilo do zatrjevanj tožeče stranke o izostanku z naroka za glavno obravnavo in razlogih za izostanek. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča s takšnim ravnanjem tožeči stranki odvzelo možnost (enakopravnega) obravnavanja, kar, kot že obrazloženo, predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno procesno kršitev z razpisom novega (prvega) naroka za glavno obravnavo in tožeči stranki s tem omogočiti udeležbo v postopku.

12. Glede na naravo ugotovljene procesne kršitve se sodišče druge stopnje do pravilnosti dejanskih in materialnopravnih ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi v tem sklepu ni opredeljevalo.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.