Jedro

Pogodba o izvajanju del na večstanovanjski stavbi, sklenjena med izvajalcem del (gospodarsko družbo) in naročniki - etažnimi lastniki večstanovanjske stavbe, ni gospodarska pogodba.

Izrek

I.Pritožba enajste toženke A. A. se zavrže.

II.Pritožbe prve toženke C., d. o. o., desetega toženca B. A. in petnajste toženke Občine T. se zavrnejo ter se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I., X. in XIV. točka izreka) potrdi.

III.Stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka in odločitev sodišča prve stopnje

1.Tožnik je pravni naslednik gospodarske družbe, ki je s toženci kot etažnimi lastniki sklenila pogodbo o izvajanju del za obnovo fasade in druga dela. V tej pravdi vtožuje del plačila za izvedena dela, ki naj ga toženci ne bi poravnali.

2.Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek, da so toženci solidarno dolžni tožniku plačati znesek 7.063,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2015 do plačila. O podrednem tožbenem zahtevku za razdeljene zneske po posameznih tožencih (etažnih lastnikih) je odločilo različno glede na ugovore, ki jih je posamezen toženec postavil v pravdi. Zoper večino tožencev je podredni tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja terjatve. Na podlagi tožnikove pritožbe je bila ta odločitev deloma razveljavljena s sodbo in sklepom VSL I Cp 841/2023.

3.V ponovnem sojenju je sodišče prve stopnje posameznim tožencem v plačilo naložilo različne zneske. Prvi toženki je naložilo, da je tožniku v roku 15 dni dolžna plačati znesek 980,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2015, v presežku do 1.253,37 EUR pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Za desetega toženca in enajsto toženko je odločilo, da sta tožniku solidarno dolžna v roku 15 dni plačati 348,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2015 (X. točka izreka). Petnajsti toženki je naložilo, da tožniku v roku 15 dni plača 696,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2015 (XIV. točka izreka).

Pritožbe in odgovor na pritožbe

4.Zoper prvostopenjsko sodbo se pritožujejo prva toženka, skupaj deseti toženec in enajsta toženka ter petnajsta toženka.

5.Prva toženka se pritožuje preko svojega pooblaščenca zaradi bistvene kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Priglaša stroške pritožbe. Meni, da bi bilo treba pravno razmerje med njo in izvajalcem del v okviru pogodbe o izvajanju del presojati ločeno kot gospodarsko pogodbo in zato upoštevati krajši, triletni zastaralni rok, ki velja za gospodarske pogodbe. Sicer je terjatev zastarala, tudi če se uporabi splošni, petletni zastaralni rok. Nepravilno se ji zdi stališče, da je zastaranje začelo teči šele 15. 2. 2015, ko je potekel rok za plačilo računa. Meni, da je bistven datum opravljene storitve in ne datum izdaje oziroma zapadlosti računa. Nazadnje izpostavlja še, da se račun št. 150100 z dne 15. 8. 2015 glasi na dodatna dela, sodišče prve stopnje pa je s svojo odločitvijo priznalo poleg dodatnih tudi presežna dela.

6.Petnajsta toženka je preko istega pooblaščenca kot prva toženka vložila vsebinsko in oblikovno popolnoma enako pritožbo kot prva toženka. Pritožbeno sodišče je zato ne bo posebej povzemalo. Tudi ona priglaša stroške pritožbe.

7.Deseti toženec in enajsta toženka v skupni laični pritožbi pritožbenih razlogov izrecno ne navajata, iz njunih navedb pa izhaja, da izpodbijata predvsem dokazno oceno prvostopenjskega sodišča. V zvezi z zaslišanjem nadzornika Hrena izpostavljata določene izjave, ki v sodbi prvostopenjskega sodišča niso povzete. Opozarjata, da investitorji med izvajanjem del niso bili obveščeni o stroških dodatnih del. Izpostavljata, da etažni lastniki računa št. 150100 z dne 15. 8. 2015 v višini 7.063,28 EUR sploh niso prejeli, zato ga tudi niso mogli zavrniti. O tem računu jih tudi upravnik ni obvestil, temveč so bili o njem obveščeni šele skupaj s tožbo.

8.Tožnik v odgovoru na pritožbe predlaga njihovo zavrnitev in priglaša stroške.

Odločitev o pritožbah

9.Pritožba enajste toženke ni dovoljena, pritožbe ostalih tožencev niso utemeljene.

10.Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta (zoper posamezne tožence) ne presega zneska 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP se smeta sodba oziroma sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje se bo opredelilo zgolj do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 458. člena ZPP vezano, izhajajo naslednja pravno pomembna dejstva:

-v zvezi z dogovorjeno energetsko sanacijo stavbe oz. obnovo fasade je bila sklenjena pogodba o izvajanju del z dne 22. 9. 2014,

-pogodbeno dogovorjena vrednost del je bila 76.147,35 EUR,

-poleg predvidenih del po ponudbi so bila nato opravljena še "presežna dela" (dela, izvedena v večjih količinah od popisanih v ponudbi) in "dodatna dela" (dela, ki so jih investitorji naknadno naročili ustno ali pisno),

-deseti toženec kot predstavnik etažnih lastnikov (investitorjev) se je strinjal s predlogi dodatnih del,

-vsa dela, kot izhajajo iz obračunskih listov oziroma gradbene knjige, so bila dejansko izvedena,

-dela so bila zaključena med 10. 1. 2015 in 15. 1. 2015,

-16. 1. 2015 je bil izstavljen račun št. 150019 v višini 85.693,43 EUR,

-zgoraj navedeni račun so toženci dne 20. 2. 2015 zavrnili,

-tožnik je nato izstavil ločene račune, in sicer račun v višini 76.147,35 EUR (po pogodbi), račun v višini 2.658,00 EUR in račun št. 150100 z dne 15. 8. 2015 v višini 7.063,28 EUR,

-toženci so prva dva računa poravnali, zadnjega (v višini 7.063,28 EUR) pa ne.

O pritožbi enajste toženke

12.Deseti toženec in enajsta toženka sta vložila skupno, laično pritožbo. Na pritožbi je podpisan zgolj deseti toženec (da gre za njegov podpis, je razvidno iz vseh njegovih prejšnjih vlog, ki jih je v postopku pred sodiščem prve stopnje vložil kot pooblaščenec več etažnih lastnikov). Tako je mogoče šteti, da je pritožbo vložil sam kot stranka in hkrati kot pooblaščenec enajste toženke. V postopku pred višjim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP). Deseti toženec je bil o tem izrecno obveščen z dopisom sodišča prve stopnje, prav tako s pravnim poukom v izpodbijani sodbi. Ker ni odvetnik oziroma ni opravil pravniškega državnega izpita (da ni pravnik, izhaja iz njegovih lastnih navedb), pred pritožbenim sodiščem ne more nastopati kot pooblaščenec enajste toženke. Njuna pritožba je, kolikor se nanaša na enajsto toženko, tako vložena po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, zato jo je treba kot nedovoljeno zavreči (drugi odstavek 89. člena ZPP).

O pritožbi desetega toženca

13.Deseti toženec v svoji pritožbi v pretežni meri izpodbija dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča oziroma njegovo dokazno oceno. Zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ni dopusten pritožbeni razlog v postopku v sporu majhne vrednosti, zato se do teh navedb (v zvezi z zaslišanjem priče itd.) pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo.

14.Kolikor se njegove pritožbene navedbe nanašajo na napačno uporabo materialnega prava, pa pritožbeno sodišče izpostavlja, da terjatev ne nastane z izstavitvijo računa, zato prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti. Dejstvo, da deseti toženec računa ni prejel, bi lahko imelo vpliv (le) na tek zamudnih obresti. A navaja, da ni prejel zadnjega računa, z dne 15. 8. 2015, v višini 7.063,28 EUR. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bil vtoževani znesek zajet že s prvim računom z dne 16. 1. 2015 v višini 85.693,43 EUR. Z nadaljnjimi računi je tožnik zgolj razdelil znesek, ki je bil za etažne lastnike sporen. Zato tudi dejstvo, če deseti toženec ne bi prejel zadnjega računa, ne bi vplivalo na tek zamudnih obresti, saj ni sporno, da je skupaj z ostalimi etažnimi lastniki prvi račun (z dne 16. 1. 2015) prejel. Njegova pritožba je tako v celoti neutemeljena.

O pritožbah prve in petnajste toženke

15.Prva in petnajsta toženka uveljavljata iste pritožbene razloge oziroma je vsebina (in oblika) njunih pritožb popolnoma enaka, zato ju bo pritožbeno sodišče obravnavalo skupaj.

16.Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti. Za gospodarske subjekte se po Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) štejejo gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki. Za gospodarske subjekte se štejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo (13. člen OZ). Kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že v odločbi VSL I Cp 841/2023, v obravnavani zadevi ne gre za gospodarsko pogodbo. Za gospodarsko pogodbo bi šlo le, če bi bile vse stranke pogodbe gospodarski subjekti. Posamezne pogodbe namreč ni mogoče razvrstiti različno za posamezne udeležence (kar bi s seboj pritegnilo povsem različno ureditev glede izpolnitvenih dolžnosti, rokov za grajanje napak, posebna pravila glede določitve kupnine, solidarno odgovornost itd.). Poleg tega iz 68. člena Stanovanjskega zakona izhaja, da etažni lastniki pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami nastopajo enotno. Ne gre za pogodbo, ki bi bila v zvezi s pridobitno dejavnostjo prve oziroma petnajste toženke, temveč gre za obveznost etažnih lastnikov. 195. člen ZPP, ki določa, da je vsak sospornik v pravdi samostojna stranka ter da njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom, se nanaša na procesna, pravdna dejanja, ne pa na pogodbeno ureditev. Ker torej ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe, zanjo ne velja poseben rok iz 349. člena OZ, temveč splošni, petletni zastaralni rok (iz 346. člena OZ).

17.Tudi splošni petletni rok do vložitve tožbe še ni potekel. Prvotni račun z dne 16. 1. 2015 je namreč zapadel v plačilo šele 15. 2. 2015. Pred tem dnem zastaranje ni moglo teči, saj upnik tožencev do tega dne, ko je račun zapadel v plačilo, ni mogel terjati. Trenutek zaključka del bi bil navezni člen za določitev teka zastaralnega roka zgolj v primeru, da tožnik računa sploh ne bi izdal ali bi z izdajo računa po nepotrebnem odlašal.

18.Nazadnje je neutemeljen očitek, da se račun št. ... z dne 15. 8. 2015 glasi na dodatna dela, sodišče prve stopnje pa je z odločitvijo priznalo poleg dodatnih tudi presežna dela. Kot je pojasnilo prvostopenjsko sodišče, je tožnik z izrazom "dodatna" dela zajel oboje (v obeh primerih gre za dela oziroma količine, ki jih predračun ni predvidel), sicer pa so v prvem računu z dne 16. 1. 2015 (v višini 85.693,43 EUR) dela zajeta po posameznih postavkah in zato njihovo skupno poimenovanje ni ključno.

Sklepno

19.Glede na navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Pritožbeni stroški

20.Prva in petnajsta toženka s pritožbo nista uspeli, zato sami krijeta svoje stroške s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožnikov odgovor na pritožbo pa ni v ničemer prispeval k odločitvi o pritožbi, zato ne gre za potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP) in ga je dolžan kriti sam. Deseti toženec in enajsta toženka stroškov nista priglasila.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 87, 87/3, 89, 195, 443, 443/1, 458, 458/1, 458/5 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 13, 346, 349 Stanovanjski zakon (1991) - SZ - člen 68

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.