Jedro

Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice. Ker v času odločanja tožena stranka ni bila (več) vknjižena kot lastnica predmetnih nepremičnin, je sodišče prve stopnje zahtevek utemeljeno zavrnilo.

Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe ni samostojen (ugotovitveni) zahtevek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižb lastninske pravice na pravno prednico tožencev (AG) pri parc. št. 8 in 3 k.o. x do celote in pri parc. št. 7 k.o. x do 248/607 ter za izbris vpisov in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (ponovna vknjižba lastninske pravice tožnice). Iz razlogov sodbe izhaja, da je zahtevek neutemeljen ne le, ker AG ni (več) vknjižena kot lastnica, temveč je tudi pri predmetnih nepremičninah (parc. št. 7, 8 in 3 k.o. x) kot lastnica do deleža 398/607 vknjižena tožnica, do deleža 209/607 pa JM.

2. Iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava se zoper sodbo pritožuje tožnica s predlogom, da jo pritožbeno sodišče razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi (v bistvu nerazumljivi) meni, da je odločitev nepravilna in nezakonita. Opozarja, da je bila v času vložitve ta (izbrisna) tožba povsem utemeljena ter da ima ne glede na kasnejše stanje vpisov še vedno pravni interes za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe pri predmetnih nepremičninah. Pa tudi glede vknjižbe lastninske pravice tožnice, to je realiziranega izbrisa (vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja), ugotovitev sodišča prve stopnje ni povsem točna (vknjižba je povsem drugačna kot pred neveljavno vknjižbo).(1) Pravni interes za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe pri predmetnih nepremičninah utemeljuje z njeno materialnopravno nepravilnostjo in neveljavnostjo, kar jasno izhaja iz pravnomočnega sklepa o dovolitvi obnove postopka v upravnem postopku. Dejstvo, da je na dan izdaje sodbe v zemljiški knjigi vknjiženo stanje, kot ga ugotavlja sodišče prve stopnje, na pravilnost ugotovitvenega zahtevka ne vpliva.(2)

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi ni sporno, da AG ni (več) vknjižena kot lastnica predmetnih nepremičnin (7, 8 in 3 k.o. x), temveč je kot lastnica do deleža 398/607 vknjižena tožnica, do deleža 209/607 pa JM. Po prvem odstavku 244. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) z naslovom „Osebe, proti katerim se lahko uveljavlja zahtevek za izbris vknjižbe“ se zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe lahko uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice. A po prvem odstavku 311. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev(3) le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.(4) Ker v času odločanja tožena stranka (G oziroma sedaj njeni pravni nasledniki - dediči) ni bila (več) vknjižena kot lastnica predmetnih nepremičnin, je sodišče prve stopnje zahtevek utemeljeno zavrnilo kot neutemeljen in so temu nasprotne pritožbene trditve neutemeljene.

5. Glede ugotovitvenega zahtevka pa ne le, da iz določb 243. in 244. člena ZZK-1 glede izbrisne tožbe izhaja, da zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe ni samostojen (ugotovitveni) zahtevek.(5) Pravni interes (za ugotovitveni zahtevek obstoja pravice ali pravnega razmerja)(6) bi (v primeru, da bi za samostojen ugotovitveni zahtevek šlo), upoštevajoč da sodišče sodi (odloča o zahtevku – zahtevkih) po stanju zadeve na dan zaključka glavne obravnave,(7) moral obstajati v času odločanja sodišča prve stopnje. Le-tega pa tožnica z ničemer ne utemelji, neobstoj tožničinega pravnega interesa (v pravdi zoper v obravnavani zadevi toženo stranko) pa izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega stanja zadeve (zemljiškoknjižnih vpisov) v času odločanja o tožničinem zahtevku (zahtevkih). Zato so tudi temu nasprotni pritožbeni očitki neutemeljeni.

6. Izpodbijana sodba je zato pravilna v dejanskem in pravnem pogledu, sodišče prve stopnje pa pri odločanju tudi ni zagrešilo kakšne bistvene kršitve postopkovnih določb, niti zatrjevane niti uradoma upoštevne (naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

7. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče predlog tožnice za povrnitev stroškov pritožbenega postopka kot neutemeljen zavrnilo (prvi odstavek 154. člena ZPP), izrek o tem pa je obsežen v izreku te sodbe (o zavrnitvi pritožbe).

(1) V kakšnem pogledu je razlika glede vknjižene lastninske pravice tožnice med sedanjo in nekdanjo vknjižbo (povsem drugačna!?), pritožba ne konkretizira;

(2) Pritožbenih razlogov v preostalem delu, ki se nanašajo na okoliščine obravnavane zadeve, ki niso odločilne, pritožbeno sodišče ne povzema;

(3) V konkretnem primeru izbris izpodbijane vknjižbe;

(4) Iz citirane zakonske določbe sledi, da sodišče sodi (odloča o zahtevku – zahtevkih) po stanju zadeve na dan zaključka glavne obravnave

(5) Iz določbe prvega odstavka 243. člena ZZK-1 (da izbrisni upravičenec lahko s tožbo (v nadaljnjem besedilu: izbrisna tožba) uveljavlja zahtevek (v nadaljnjem besedilu: zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe), da sodišče ugotovi neveljavnost (te) vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov tako, da se …) jasno izhaja, da je ugotovitev neveljavnosti vknjižbe sestavni del zahtevka (za izbris …), dajatvenega zahtevka (za dopustitev izbrisa);

(6) Prim. 181. člen ZPP;

(7) Podrobneje glej obrazložitev v točki 5 razlogov te sodbe;