Jedro

ZNP kot udeležence v nepravdnem postopku opredeljuje predlagatelja postopka, osebo, proti kateri je predlog vložen, osebo, glede katere se vodi postopek oziroma osebo, na katero se sodna odločba neposredno nanaša ter osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (1. odstavek 19. člena ZNP). Postopka se torej lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bo ali utegne biti prizadet s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklepa se spremenita tako, da glasita: „1. Predlogu H. A. za udeležbo v tem nepravdnem postopku z dne 5.1.2009 se ugodi in se A. H. dopusti udeležba v tem nepravdnem postopku.

2.Ta nepravdni postopek se prekine do pravnomočne rešitve pravdne zadeve, ki teče pred O. s. v L. pod opr. št. P 4/2009-I.“

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. H. za udeležbo v tem pravdnem postopku in predlog za prekinitev tega nepravdnega postopka do rešitve pravdne zadeve, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 4/2009-I. Proti navedenima sklepoma je vložila pritožbo A. H. in predlagala, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in obema predlogoma ugodi ter ji prizna položaj udeleženke v tem postopku ter nepravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi po njeni tožbi, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Pritožnica je podrejeno predlagala, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi pritožnica pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje preozko in napačno razlagalo določbo 19. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) glede ugotovitve, da njen pravni interes ne bo prizadet z odločitvijo v tem postopku. Tudi po mnenju pravnih strokovnjakov in teoretikov je potrebno določbo 19. člena ZNP o tem, kdo je lahko udeleženec nepravdnega postopka, interpretirati široko. Po mnenju pritožnice pa je potrebna tudi prekinitev nepravdnega postopka, dokler ne bo odločeno o njenem zahtevku v pravdni zadevi, saj bo sicer pritožnica prikrajšana, če bo ta postopek končan prej kot postopek v pravdni zadevi.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani nepravdni zadevi je bila prvotno predlagateljica razdružitve solastnih nepremičnin nasprotna udeleženka L. H.. Ker je v teku postopka predlog umaknila, je nadaljevanje nepravdnega postopka predlagal do tedaj nasprotni udeleženec H. D. kot solastnik nepremičnin do 1/6. On je postal solastnik do 1/6 nepremičnin parc. št. 327/3 k.o. N. na podlagi darilne pogodbe, ki je bila sklenjena dne 26.8.1988 med darovalcema O. J. in O. L. ter obd. H. L. in H. D. Darilna pogodba je bila sklenjena za primer obstoja zakonske zveze H. L. in D. V primeru, da bi prišlo do razveze zakonske zveze iz razlogov na strani H. D., pa se je v darilni pogodbi H. D. zavezal s H.A. skleniti posebno pogodbo za prenos njegovega idealnega deleža nanjo. Ker je bila zakonska zveza med H. D. in L. razvezana, po mnenju pritožnice po krivdi H. D., je pritožnica v tem postopku prijavila udeležbo. Pojasnila je, da je že vložila tožbo proti očetu D. H. pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, s katero uveljavlja izpolnitev obveznosti, ki jo je njen oče prevzel z darilno pogodbo v letu 1988. Zatrjevala je, da bo njen pravni položaj lahko prizadet v primeru, da bo v tem postopku odločeno o razdružitvi solastnega premoženja prej, preden bo odločeno o njenem zahtevku v pravdi, saj se lahko zgodi, da toženec tudi v primeru ugodilne sodbe ne bo več mogel izpolniti prevzete obveznosti. Zato je poleg opustitve udeležbe predlagala tudi prekinitev nepravdnega postopka do pravnomočno končanega postopka po njeni tožbi proti predlagatelju.

Narava razmerij, ki se urejajo v nepravdnem postopku, pogosto zahteva, da odločba učinkuje proti širšemu krogu oseb, kot so stranke postopka. Zato ZNP kot udeležence v nepravdnem postopku opredeljuje predlagatelja postopka, osebo, proti kateri je predlog vložen, osebo, glede katere se vodi postopek oziroma osebo, na katero se sodna odločba neposredno nanaša ter osebo, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (1. odstavek 19. člena ZNP). Postopka se torej lahko udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj (njihove pravice ali obveznosti) bodo ali utegnejo biti prizadete s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku. Nepravdnega postopka se torej poleg formalnih udeležencev (predlagatelja postopka in nasprotnega udeleženca) lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci.

Glede na navedene dejanske ugotovitve ter citirano določilo zakona pritožbeno sodišče v nasprotju s prvostopnim sodiščem sodi, da bi z odločbo, izdano v tem postopku, utegnil biti prizadet pravni interes pritožnice, zato ima pravico do udeležbe v tem postopku. Po presoji pritožbenega sodišča je zmotno stališče prvostopnega sodišča, da bo pritožnica morebiti zahtevano pravico, zaradi katere bi bil njen pravni interes lahko prizadet z odločbo, izdano v tem postopku, šele pridobila. Ona namreč takšno obligacijsko pravico, že ima, vendar je njen oče noče izpolniti prostovoljno, zato je bila prisiljena vložiti tožbo. Če bi namreč pritožnica zanjo ugodilno sodbo že izposlovala, predlagatelj ne bi bil več stranka tega postopka, saj ne bi bil več solastnik nepremičnin, ker bi namesto njega postala pritožnica lastnica. Dokler pa o njenem zahtevku še ni bilo odločeno, pa ima nedvomno pravico do udeležbe v tem postopku v skladu z določbo 19. in 20. člena ZNP, saj ne more biti dvoma, da bi bil njen pravni interes z odločitvijo v tem postopku lahko prizadet, če bi bil postopek razdružitve zaključen pred pravdo in v primeru, če bi bila zanjo izdana ugodilna sodba. V tem primeru bi namreč ona vstopila v pravice predlagatelja in ni nujno, da bi bil njen interes po razdružitvi solastnih nepremičnin enak kot je predlagateljev.

Glede na trditve pritožnice je med predlagateljem in njo pravzaprav sporno vprašanje, ali je predlagatelj sploh solastnik nepremičnin, glede katerih predlaga razdružitev. O tem, da je solastnik po zemljiškoknjižnih podatkih, seveda ni spora. Vendar pa pritožnica trdi, da njegov delež glede na dogovor v darilni pogodbi in nastalo dejstvo razveze zakonske zveze pripada njej. Odločanje v tem postopku je torej odvisno od rešitve vprašanja, ali obstoji njena solastninska pravica. Gre za predhodno vprašanje v smislu določbe 8. člena ZNP, o katerem še ni bilo odločeno. Stališče prvostopnega sodišča, da pritožnica nima še nobene pravice in da bo pravice eventualno pridobila šele v pravdnem postopku, je glede na navedene razloge zmotno. Ker so torej med predlagateljem in pritožnico kot udeleženko v tem postopku sporna dejstva o tem, kdo je solastnik nepremičnin, katerih razdružitev se predlaga, od odločitve o tem pa je odvisno, kdo je sploh lahko predlagatelj v tem postopku, je o tem spornem vprašanju potrebno odločiti kot o predhodnem vprašanju. Ker je pritožnica ustrezno tožbo za odločitev o navedenem spornem vprašanju že vložila, napotitev na pravdo ni potrebna. Po presoji pritožbenega sodišča pa je utemeljen predlog pritožnice po prekinitvi tega postopka, dokler o njenem zahtevku ne bo pravnomočno odločeno v pravdi.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 37 ZNP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugodilo obema predlogoma A. H.