Jedro

Zakonske zamudne obresti v seznamu neplačanih terjatev pri neplačanih terjatvah niso omenjene oziroma navedene. Pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja pa je izvršilni naslov le za izterjavo neplačanih priznanih in ne tudi prijavljenih terjatev. Ker mora izvršilno sodišče upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu, ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zamudnih obresti od glavnice v primeru, ko izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje.

Izrek

I. Pritožba se zoper I. točko izreka zavrže, zoper IV. točko izreka pa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se na podlagi izvršilnega naslova – izvršljivega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St ... z dne 13. 5. 2020, katerega sestavni del je seznam neplačanih priznanih terjatev, dolžniku nalaga, da v roku 8 dni od prejema tega sklepa upniku poravna terjatev v višini: – znesek v višini 289,24 EUR, – stroške izvršilnega predloga v višini 44,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in vseh nadaljnjih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (I. točka izreka sklepa), da se po preteku roka iz I. točke izreka tega sklepa zaradi izterjave terjatve iz točke I. izreka tega sklepa zoper dolžnika dovoli izvršba (II. točka izreka sklepa), da se za izvršitelja določi A. A. (III. točka izreka sklepa) in da se kar upnik zahteva več ali drugače zavrne (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper I. in IV. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da mu sodišče ni priznalo zakonskih zamudnih obresti od zneska 289,24 EUR od dne 28. 3. 2019 dalje do plačila, vendar te odločitve ni obrazložilo. Glede na to, da je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi izvršilnega naslova, pa upnik domneva, da sodišče prve stopnje zakonskih zamudnih obresti od glavnice ni priznalo, ker je zaključilo, da v predloženem izvršilnem naslovu ni podlage zanje, ta odločitev pa je nepravilna. Iz seznama neplačanih priznanih terjatev je namreč razvidno, da se upnikova priznana terjatev do dolžnika obrestuje od 29. 3. 2019 do plačila po zakonski zamudni obrestni meri. Ne drži torej, da izvršilni naslov obrestnega dela izreka ne vsebuje, saj je iz seznama neplačanih priznanih terjatev, ki je sestavni del sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, popolnoma jasno razvidno, da za priznano terjatev upnika v višini 289,24 EUR tečejo zakonske zamudne obresti od 28. 3. 2019 dalje do plačila. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba delno ni dovoljena, delno pa ni utemeljena.

4. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da upnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper I. točko izreka sklepa. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Pravni interes za vložitev pritožbe ima le stranka, za katero je izdana odločba neugodna. Omenjena odločitev o določitvi roka dolžniku za plačilo terjatve v priznanem znesku pa je upniku v korist in zato zanj ne predstavlja neugodne odločitve1. Glede na navedeno upnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper navedeno odločitev, odsotnost pravnega interesa za pritožbo pa pomeni, da ta ni dovoljena (prvi in četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)), zato je višje sodišče pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Višje sodišče je sklep v še presojanem delu (IV. točki izreka) preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. V danem primeru je upnik predlagal izvršbo na podlagi sklepa o končanju postopka osebnega stečaja v zvezi s seznamom neplačanih priznanih terjatev, ki skladno s četrtim odstavkom 396. člena Zakona o finančnim poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), predstavlja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev. Skladno z drugim odstavkom 382. ZFPPIPP namreč terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu postopka osebnega stečaja, če v zakonu ni drugačne določbe. Skladno z drugim odstavkom 396. člena ZFPPIPP v izreku sklepa o končanju postopka osebnega stečaja sodišče svoje odločitve iz prvega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede seznam _neplačanih priznanih_ terjatev, ki ga mora sodišču predložiti upravitelj hkrati s svojim končnim poročilom in je sestavni del izreka tega sklepa.

7. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje sicer res ni izrecno pojasnilo, zakaj upniku ni priznalo zakonskih zamudnih obresti, vendar pa je v obrazložitvi pojasnilo, da izvršilni naslov v tej zadevi predstavlja izvršljiv sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St ... z dne 13. 5. 2020, pri čemer iz I. in II. točke izreka sklepa izhaja, za kakšno terjatev je dovolilo izvršbo, torej, kakšna terjatev izhaja iz izvršilnega naslova. Obrazložitev sodne odločbe ni namenjena sama sebi, temveč je namen v tem, da je stranka seznanjena z razlogi za odločitev, s ciljem zagotavljanja pravice do izjave oziroma do pravnega sredstva. Iz upnikove pritožbe je razvidno, da je upnik v konkretnem primeru iz izpodbijanega sklepa lahko razbral razloge za odločitev sodišča prve stopnje in takšno odločitev učinkovito izpodbijal z nasprotnim pritožbenim stališčem (četudi obrazložitev torej ni izrecna glede zavrnilnega dela, razlogi pa torej vendarle logično izhajajo iz obrazložitve ugodilnega dela), ki pa po presoji višjega sodišča ni pravilno, kar bo pojasnilo v nadaljevanju.

8. Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Obveznost po izvršilnem naslovu mora biti jasno določena. Na izvršilni naslov je izvršilno sodišče vezano in ga mora izvršiti tako, kot se glasi in le v obsegu, kot se glasi, ter ga ne more spreminjati in širiti na obveznosti, ki v njem niso določene (načelo formalne legalitete, primerjaj 17. člen ZIZ).

9. Drži sicer, da je v obravnavanem primeru v seznamu neplačanih priznanih terjatev St ... z dne 7. 5. 2020 v 9. stolpcu navedeno: „zakonske zamudne obresti od 28. 3. 2019 do plačila“, pri čemer je v relevantni vrstici glede upnikove terjatve navedeno „da“. Vendar pa ta stolpec sledi nadstolpcu „prijava terjatve“, kar torej pomeni le, da so upniki terjatve prijavljali skupaj z zamudnimi obrestmi, tudi upnik iz te izvršilne zadeve. _Priznane_ terjatve so nasprotno navedene šele v 14. stolpcu tabele, tam pa zakonske zamudne obresti niso omenjene oziroma navedene. Pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja pa je izvršilni naslov le za izterjavo neplačanih _priznanih_ in ne tudi prijavljenih terjatev. V nasprotju z upnikovim stališčem mu izvršilni naslov torej zakonskih zamudnih obresti ne priznava. Ker pa mora izvršilno sodišče upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu, ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi plačila zamudnih obresti od glavnice v primeru, ko izvršilni naslov obrestnega izreka ne vsebuje (primerjaj odločbe VSL II Ip 22/2020, VSM I Ip 525/2020, VSL Cst 429/2019).

10. Pritožba zoper IV. točko izreka po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Če bi bila pritožba sicer utemeljena, bi bilo treba spremeniti IV. točko izreka in v njej dodatno dovoliti izvršbo, ne pa I. točko izreka.