Jedro

Toženka je kot uporabnica telekomunikacijskih storitev tožniku kot izvajalcu le-teh, na podlagi navedenih naročniških pogodb in pogodbe o nakupu telefona, dolžna plačati račune za naročnino, storitve in druge pogodbeno dogovorjene obveznosti, mesečne obroke kupnine za telefon, še neplačani znesek kupnine za aparat zaradi predčasne prekinitve naročniškega razmerja, dogovorjeni znesek za vsak dan predčasne prekinitve tega razmerja, skupaj z obračunanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba v izpodbijanem ugodilnem delu (I. in III. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 153073/2015 z dne 9. 12. 2015 obdržalo v veljavi v delu, v katerem je dolžniku (sedaj toženki), v roku osem dni naloženo plačilo zneska 782,48 EUR, zakonskih zamudnih obresti od zneska 743,21 EUR od 3. 12. 2015 do plačila, zakonskih zamudnih obresti od zneska 39,27 EUR od 7. 12. 2015 do plačila, stroškov izvršilnega postopka v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi do plačila (I. točka izreka); v presežku (glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 39,27 EUR od 3. 12. 2016 do 7. 12. 2015) sklep o izvršbi razveljavilo in v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka); odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 78,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe je toženka vložila pravočasno pritožbo zaradi bistevnih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi napačne uporabe materialnega prava, smiselno pa tudi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je izpodbijano sodbo prejela v poštni nabiralnik, kar pomeni, da ni bila opravljena osebna vročitev, ki pa je pomembna, saj povratnica predstavlja javno listino. Ponavlja, da je tožnik zavajal kupce z marketinško reklamo, da je (mobilni telefonski) aparat vodotesen in odporen na udarce in da ima dveletno garancijo, kar ne drži, gre za neresnično in lažno reklamo, kar predstavlja zlorabo potrošnikov. Vse račune je plačevala do dneva, ko ji telefona niso hoteli popraviti, zaradi česar je ostala brez njega in s tem nedosegljiva. Od pogodbe je odstopila, saj tožnik ni izpolnjeval svojih pisnih in nepisnih obljub oziroma zagotovil, pri čemer gre za močnejšo stranko. Tožnik ni zahteval nazaj TV komunikatorja, zato ga bo vrnila sama, kar pomeni, da se bo višina njenega dolga spremenila, kar bi ugotovili izvedenci finančne, ekonomske in tehnične stroke. Tudi sicer izpodbija izračun višine dolga, kar dokazuje s predlaganim dokazom izvedenca finančne stroke. Tudi ne more nositi negativnih posledic neutemeljenega mirovanja izvršilnega postopka. Ponovno se sklicuje na določbo 329. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in na četrti odstavek 133. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navaja še, da je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da se postopek ustavi in naj se razpiše mediacija.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vročitev sodbe je bila toženki opravljena v skladu z določbami 142. člena v zvezi s 442. členom ZPP, s t. i. fikcijo, glede na to, da vročitev po 140. členu tega zakona ni bila možna. V zvezi s tem sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobenih nepravilnosti.

6. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodba nima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in med seboj niso v nasprotju, zato sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti drugih tovrstnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 442. členom ZPP). Glede na ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje: - pravdni stranki sta dne 28. 1. 2013 sklenili Pogodbo za uporabo širokopasovnih storitev S., s katero je toženka naročila ... paket storitev, ki je vključeval internet, S. TV in Telefonijo S., - toženka je dne 19. 11. 2013 vložila vlogo za spremembo lokacije priključka na drug naslov, - pravdni stranki sta dne 5. 12. 2013 sklenili Spremembo pogodbe o naročniškem razmerju za uporabo širokopasovnih storitev S., s katero je toženka naročila TOP ... paket storitev, - pravdni stranki sta dne 14. 10. 2013 sklenili naročniško pogodbo za uporabo mobilnih elektronskih komunikacijskih storitev in širokopasovnih storitev S. za določeno številko, s katero je toženka naročila paket storitev ... 2013, kasneje spremenjen v paket ... C, - k navedeni pogodbi je toženka dne 14. 10. 2013 sklenila aneks za nakup LTE aparata Sony Xperia Z1 in se zavezala, da 24 mesecev od dneva podpisa aneksa ne bo enostransko prekinila naročniškega razmerja ali spremenila naročniškega paketa, pri čemer je z nakupom aparata pridobila ugodnost v višini 201,48 EUR in se tudi zavezala, da bo poravnala kupnino za aparat v 24-mesečnih obrokih v višini 22,00 EUR.

8. Toženka ni prerekala tožnikovih trditev, da je na podlagi zgoraj navedenih pogodb in njihovih sprememb zagotavljal toženki vse dogovorjene storitve in ji skladno s pogodbami mesečno izstavljal račune, prerekala pa tudi ni njegovih trditev, katerih računov in v kakšni višini ni poravnala (računi razvidni iz 13. točke obrazložitve).

9. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da je toženka kot uporabnica telekomunikacijskih storitev tožniku kot izvajalcu le-teh, na podlagi navedenih naročniških pogodb in pogodbe o nakupu telefona, dolžna plačati račune za naročnino, storitve in druge pogodbeno dogovorjene obveznosti, mesečne obroke kupnine za telefon, še neplačani znesek kupnine za aparat zaradi predčasne prekinitve naročniškega razmerja, dogovorjeni znesek za vsak dan predčasne prekinitve tega razmerja, v višini 743,21 EUR, skupaj z obračunanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratnega računa do 2. 12. 2015, v vtoževani višini 39,27 EUR (299., 378. člen OZ). Skupaj je toženka tako dolžna tožniku plačati 782,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot je podrobneje obrazloženo v 17. točki obrazložitve.

10. Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka računov ni obrazloženo izpodbijala in ni navedla, katere izmed vtoževanih obveznosti niso bile ustrezno obračunane, zato je dokaz s postavitvijo izvedenca finančne stroke, ki naj bi izračunal višino toženkine obveznosti, upravičeno zavrnilo.

11. Navedbe v zvezi z vplivom vrnitve TV komunikatorja na višino dolga, predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (453., prvi odstavek 337. v zvezi s 442. členom ZPP), hkrati pa tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa je, kot rečeno, v sporih majhne vrednosti nedovoljen pritožbeni razlog (458. člen ZPP). Neupoštevni so v posledici tudi pritožbeni predlogi o postavitvi izvedencev, ki bi preverjali višino dolga.

12. Toženka ni z ničemer izkazala, da je odstopila od naročniških pogodb, prav tako je sodišče ugotovilo, da je toženka tudi po okvari aparata Sony Xperia uporabljala mobilne elektronske komunikacijske storitve tožnika, lahko pa je koristila tudi ostale njegove storitve (19. točka obrazložitve). Pritožbeno sodišče je na takšne dejanske ugotovitve vezano (s pavšalnimi pritožbenimi navedbami pa toženka tudi sicer ne izkaže kaj drugega).

13. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da se toženka ne more uspešno sklicevati na določbo 329. člena OZ, saj izpolnitev denarne obveznosti ne more postati nemogoča. Neuspešno je tudi pritožbeno sklicevanje na določbo 133. člena ZIZ, saj ne gre (več) za izvršilni postopek oziroma za opravo izvršbe, temveč za pravdni postopek (drugi odstavek 62. člena ZIZ).

14. Glede toženkinih trditev o zavajajočem oglaševanju, je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da bi morala v primeru, da je zaradi takšnega oglaševanja prišlo pri njej do napak volje ob sklenitvi pogodbe, zahtevati razveljavitev pogodbe, ali je šlo za dejanja nelojalne konkurence pa to sodišče, brez ustreznega zahtevka (s področja civilnega prava), ni pristojno odločati.

15. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. v zvezi s 442. členom ZPP).