Jedro

V upravnem sporu se pritožba iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vloži le, če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče, kar pa ga v tem primeru ni, temveč je svojo odločitev oprlo na dejansko stanje, ki ga je ugotovil prvostopni upravni organ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 48/2001-19 z dne 13.12.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 24.11.2000. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo urbanistične inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota L. z dne 11.9.2000, s katero je bilo tožniku kot investitorju v 1. točki izreka naloženo, da mora v roku 30 dni po prejemu te odločbe uskladiti gradnjo na obstoječem objektu na naslovu D., L., na zemljišču parc. št. 283 k.o. B., s pogoji, določenimi v odločbi o dovolitvi priglašenih del z dne 24.3.1999, in v odločbi o dovolitvi priglašenih del z dne 14.1.1997, ki ju je izdala Upravna enota L., Izpostava B. V 2. točki izreka je bilo odločeno, da če investitor v predpisanem roku ne bo opravil dejanj iz 1. točke izreka, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške; stroške postopka, nastale z izvršbo, bo plačal investitor na podlagi posebnega sklepa (3. točka); pritožba zoper odločbo pa ne zadrži njene izvršitve (4. točka).

Po presoji sodišča prve stopnje je bilo v inšpekcijskem postopku dejansko stanje pravilno ugotovljeno, na tako ugotovljeno podlago pa je bila tudi pravilno uporabljena določba 1. odstavka 75. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.18/84,37/85 in 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90,78/90,18/93 in 44/97, ZUN). Upravni organ prve stopnje je z ogledom ugotovil dejansko stanje in sklenil, da je tožnik prekoračil izdano dovoljenje o priglašenih delih, kot tudi, da se gradbena dela še vedno izvajajo, kar vse potrjujejo upravni spisi, zato je njegova odločitev in posledično tudi odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.

Očitek, da izrečeni ukrep ni v skladu s 4. točko 91. člena Zakona o graditvi objektov ( Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 40/94,69/94,59/96, 23/97 in 83/98, ZGO), po presoji prvostopnega sodišča ni utemeljen. ZGO ureja nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona in zakonov, ki urejajo graditev, organ prve stopnje pa je odločbo izdal na podlagi 1. odstavka 75. člena ZUN, ker sta bili na podlagi tega predpisa tožniku in prejšnji lastnici izdani odločbi o dovolitvi priglašenih del, inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ZUN pa opravlja urbanistični inšpektor, zato je izpodbijano odločbo izdal pristojni organ.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi. Navaja, da je nepremičnino (eno polovico stanovanjske hiše, ki v naravi predstavlja prvo nadstropje in mansardo) na parc. št. 283 k.o. B., L., D. cesta , kupil od T.B. (prej T.B.). Omenjena nepremičnina se je pred nakupom uporabljala kot enoten stanovanjski objekt, po razvezi prejšnjih lastnikov pa je prišlo do delitve hiše na dva dela, in sicer pritlični del s kletjo in omenjeno prvo nadstropje z mansardo. T.B. je pridobila upravno dovoljenje na podlagi priglasitve del za obnovo in ureditev ločenega vhoda v stanovanjsko hišo. V skladu s to odločbo je začela z gradnjo stopnišča, ki pa ob prodaji hiše še ni bilo dokončno zgrajeno. Ob nakupu polovice stanovanjske hiše je tožnik zaradi celovite obnove tega dela objekta pri Upravni enoti L., Izpostava B., pridobil odločbo z dne 24.3.1999, v kateri je pod alineo 5 navedena tudi obnova stopnišča. To pa po oceni tožnika pomeni, da se obnova izvede tako, da se gradnja oziroma postavitev stopnišča, ki je bila dovoljena T.B., nadaljuje in dokonča. Nadalje pojasnjuje, da je pri ureditvi stopnišča upošteval tudi tehnične normative in standarde, ki danes v gradbeni stroki veljajo za ureditev vhoda v stanovanjsko bivalno enoto, zaradi česar je tudi naročil izdelavo izvedeniškega mnenja pri pooblaščenem strokovnjaku gradbene stroke. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je šlo pri spornemu posegu v prostor za prekoračitev obnove stopnišča, saj je gradil v okviru možnih dimenzij po izdanih odločbah (prva odločba govori o približnih dimenzijah, druga pa zgolj o obnovi). Napačno pa je tudi stališče sodišča glede uporabe 4. točke 91. člena ZGO. Meni, da je ZGO pomemben za odločitev v predmetni zadevi, saj gre za temeljni predpis na področju gradbeništva, zato so ga vsi organi, ki delujejo na tem področju, dolžni upoštevati. Zlasti to velja v primerih, ko upravni organ izreče najstrožji ukrep, torej odstranitev oziroma porušenje objekta. Tožnik zato ne sprejema razlage sodišča, da je v zadevi nastopal urbanistični inšpektor in da je ravnal po predpisih, ki veljajo za urejanje prostora. S temi predpisi omenjeno stopnišče nima nobene zveze, saj je postavljeno in izvedeno ob stanovanjskem objektu, v dovoljenih dimenzijah in nima negativnega vpliva na prostorsko ureditev.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za inšpekcijski ukrep po določbi 1. odstavka 75. člena ZUN, po kateri organ urbanistične inšpekcije odredi, da se izvedbena dela uskladijo s pogoji lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del, če se gradbena dela ali drugi posegi v prostor izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v lokacijskemu dovoljenju oziroma v odločbi o dovolitvi priglašenih del. Tožnik izpodbija dejansko stanje, ko pravi, da z izvedenim posegom ni prekoračil dovoljene obnove stopnišča. ZUS v 5. odstavku 72. člena določa, da je pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dopustno uveljavljati le, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja. Odločilo je na podlagi podatkov, ki jih je ugotovil prvostopni upravni organ. Glede na zgoraj citirano določbo tožnik v pritožbi ne more izpodbijati dejanskega stanja, zato pritožbeno sodišče tega pritožbenega razloga ni presojalo.

Ugovor o kršitvi materialnega prava je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Iz enakih razlogov ga zavrača tudi pritožbeno sodišče. Tožnik ni gradil v skladu z izdanima upravnima odločbama. Odločba o dovolitvi priglašenih del je akt, ki ga ureja ZUN. ZUN pa predstavlja tudi pravno podlago za pristojnost upravnih organov (urbanistične inšpektorice) v zvezi s kakršnimkoli posegom v prostor, za katerega ni bila izdana upravna odločba oziroma dovoljenje, ali pa se je poseg izvajal v nasprotju s takim aktom (nadzor nad nezakonitimi posegi v prostor). Izpodbijano odločbo je zato izdal pristojni organ na pravilni pravni podlagi.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je glede na navedeno pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.