Jedro

Določba 112. člena ZPP ne ureja položaja, ko je pošiljka naslovljena na pristojno sodišče, vendar na napačen naslov. Zato je takšno pravno praznino mogoče zapolniti s smiselno uporabo 8. odstavka 112. člena ZPP ter v povezavi s pravno urejenostjo očitnih pisnih napak, ki se lahko pripetijo tudi sodišču in jih je vedno mogoče popraviti (328. člen ZPP). Tudi kvalificiranemu pooblaščencu stranke, torej odvetniku, se lahko pripeti očitna pisna napaka, zaradi nje pa stranka ne sme nositi posledic izgube pravice do sodnega varstva, zagotovljene s 23. členom Ustave RS.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, vloženo zoper dokončno odločbo z dne 25. 11. 2016, ker je ugotovilo, da je vložena prepozno. Procesni sklep je izdalo na podlagi 1. odst. 274. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP).

2. Zoper sklep je tožnik po pooblaščeni odvetnici vložil pravočasno pritožbo, oziroma podrejeno predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov.

Navaja, da je bila pošiljka na pošto oddana 28. 12. 2017 (verjetno mišljeno 2016), kar je razvidno iz nalepke na kuverti. Torej pred potekom roka za vložitev tožbe, ki se je iztekel 29. 12. 2016, kot ugotavlja sodišče. Zaradi očitne pomote v naslovu, saj je bilo sodišče označeno pravilno, pomotoma pa napisana ulica, se je pošiljka vrnila. Pooblaščenka jo je prejela 4. 1. 2017, nato pa nemudoma z dopisom z dne 4. 1. 2017 poslala na prvostopenjsko sodišče. Dopis z dne 4. 1. 2017 je bil priložen k ponovno odposlani tožbi - v original zaprti kuverti, kateri datum je sodišče štelo kot izročitev sodišču, ter je kuverto z dne 28. 12. 2016 odprlo. Dopis z dne 4. 1. 2017 je potrebno šteti kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje po 116. in 117. členu ZPP.

Zaradi napake Pošte Slovenije ter nezakonitega ravnanja sodišča, stranka ne more izgubiti pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Napako je naredila delavka pošte, ker ni preverila naslova na kuverti z naslovom na potrdilu o oddaji pošiljke, saj je bilo slednje izpolnjeno pravilno. Tudi na povratnici je bil naslov izpolnjen pravilno z navedbo Komenskega 7, Ljubljana. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da je v zgoraj opisanem primeru vloga oddana na sodišče pravočasno in je tudi isto sodišče že večkrat na podlagi istega dejanskega stanja vzelo tožbo v obravnavo. Sklep, na katerega se sklicuje ni relevanten, saj je šlo za primer, ko je bila vloga poslana na nepristojno sodišče. Sicer ga je sodišče s sklepom z dne 20. 1. 2017 pozivalo na dopolnitev in popravo tožbe, kar pomeni, da je tožbo štelo za pravočasno in korektno ter jo že pričelo obravnavati. Priglaša stroške pritožbe in predlaga taksno oprostitev zaradi skromne pokojnine.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev je podana v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) in ZPP. Po 72. členu ZDSS-1 je potrebno izpodbojne tožbe v sodnosocialnih sporih vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Za presojo, ali je tožba vložena pravočasno, je potrebno uporabiti pravila iz 112. člena ZPP. Načeloma velja, da je vloga, ki je vezana na rok pravočasna, če je izročena pristojnemu sodišču preden rok izteče (1. odstavek 112. člena). Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena (2. odstavek 112. člena). Hkrati je v 8. odstavku 112. člena ZPP izrecno določeno, da če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, med drugim tudi, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena ZPP oziroma 3. odstavka 87. člena zakona ali očitni pomoti vložnika.

5. Navedena določba sicer ne ureja položaja, ko je pošiljka naslovljena na pristojno sodišče, vendar na napačen naslov. Zato je takšno pravno praznino mogoče zapolniti s smiselno uporabo 8. odstavka 112. člena ZPP ter v povezavi s pravno urejenostjo očitnih pisnih napak, ki se lahko pripetijo celo sodišču in jih je vedno mogoče popraviti (328. člen ZPP). Tudi kvalificiranemu pooblaščencu stranke, torej odvetniku se lahko pripeti očitna pisna napaka, zaradi nje pa stranka ne sme nositi posledic izgube pravice do sodnega varstva, zagotovljene s 23. členom Ustave RS, kot pravilno poudarja pritožba. Način razlage procesnega prava kot ga je uporabilo prvostopenjsko sodišče bi bil nesorazmeren in bi pomenil poseg z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva.

6. Iz razpoložljive listinske dokumentacije (priloga B/1) izhaja, da je bila drugostopenjska, v upravnem postopku dokončna odločba št. ... z dne 25. 11. 2016 tožniku vročena 29. 11. 2016. Trideset dnevni rok je začel teči 30. 11. 2016 in se iztekel na četrtek 29. 12. 2016, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Nadalje iz sodnega spisa (priloga A/3) določno izhaja, da je bila pošiljka s tožbo priporočeno na pristojno sodišče oddana 28. 12. 2016, vendar zaradi očitne pisne napake napačno naslovljena na Kolodvorsko ulico 15, torej na naslov tožene stranke in zato vrnjena odvetnici tožnika. Da je šlo za očitno pisno napako v naslovu sicer pravilno poimenovanega stvarno pristojnega sodišča je razvidno iz poizvednice (priloga A/10), potrdila o oddaji pošiljke (priloga A/11) in poštne povratnice (priloga A/7). Iz navedenih listinskih dokazil nedvomno izhaja zapis naslovnega sodišča na Komenskega 7, Ljubljana.

7. V okoliščinah konkretnega primera je potrebno šteti, da je bila tožba vložena dne 28. 12. 2016, ko je bila prvič na pošto oddana priporočeno, ne glede na dejstvo, da je zaradi očitne pisne napake v naslovu prišlo dne 4. 1. 2017 do ponovnega pošiljanja iste pošiljke. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep o zavrženju tožbe na temelju 1. odstavka 351. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Hkrati je potrebno v skladu s 165. členom ZPP odločiti, da bo o priglašenih stroških pritožbe odločalo prvostopenjsko sodišče s končno sodno odločbo.

8. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je brezpredmeten. V sodnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj glede na 71. člen ZDSS-1 ni taksne zavezanosti. Pritožbeno sodišče zato o predlogu za oprostitev plačila sodne takse posebej sploh ni odločalo.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.