27. 12. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Bojana Jelena, Šmartno pri Litiji, na seji 27. decembra 2021

sklenilo:

1.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnika, se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 10.a člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 170/21 in 171/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 10.a člena Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju Odlok). Zatrjuje neskladje izpodbijane določbe s 1., 2., 3., 5., 14., 15., 38. in 120. členom Ustave ter navaja, da ta posredno določa obvezno cepljenje za zaposlene v državni upravi.

2.Poleg tega pobudnik predlaga, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo njegovi osebni podatki. Predlog za prikritje identitete utemeljuje z navedbami, da je policist in da so na delovnih mestih, kjer je zaposlen, zaposleni izpostavljeni odločitvam politike. S posamezniki naj bi se poimensko obračunavalo, imena in priimki naj bi se navajali v medijih. Prihajalo naj bi do discipliniranja posameznih policistov pri letnem ocenjevanju. Pobudnik navaja, da pričakuje najmanj nižjo delovno oceno in kasnejše napredovanje, če Ustavno sodišče njegovemu predlogu ne bi ugodilo.

3.Po drugem odstavku 38.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Prikritje identitete predstavlja izjemo. Za prikritje identitete morajo biti izkazane posebne okoliščine, ki v konkretni zadevi kažejo na potrebo po odstopu od splošnega pravila javnosti postopkov pred Ustavnim sodiščem. Iz ustavnosodne presoje izhaja, da mora predlagatelj v predlogu za prikritje identitete navesti razloge, ki predlog utemeljujejo glede na njegov namen varstva zasebnosti, in ti razlogi morajo biti konkretizirani.[1] Pobudnik navaja primere, ko naj bi bili on oziroma njegovi sodelavci izpostavljeni političnim odločitvam oziroma šikaniranjem. Vendar pobudnik ne navaja, da naj bi do tega prišlo zaradi nestrinjanja z uvedbo pogoja prebolevnosti ali cepljenja za zaposlene v državni upravi, kot ga je predvideval 10.a člen Odloka, ali bistveno podobnega ukrepa. Res gre v zadevi za izpodbijanje predpisa, izdanega v zvezi z ukrepi za omejitev širjenja z nalezljivo boleznijo COVID-19, kar po naravi stvari lahko pomeni določeno izpostavljenost. Vendar pa ta okoliščina sama po sebi še ne more predstavljati razloga za prikritje identitete, saj je pred Ustavnim sodiščem vloženih več sto pobud v zvezi s tovrstnimi ukrepi in zgolj okoliščina izpodbijanja predpisov, ki določajo te ukrepe, brez izkazanih drugih specifičnih konkretnih okoliščin, še ne zadostuje za odločitev o prikritju identitete. Zato je Ustavno sodišče zavrnilo pobudnikov predlog (1. točka izreka).

4.Izpodbijani Odlok je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Nadomestil ga je Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21 in 190/21). V takem primeru Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZUstS odloči o ustavnosti izpodbijanega predpisa, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, tj., če predlagatelj oziroma pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti.

5.Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-210/21 z dne 30. 9. 2021 (Uradni list RS, št. 157/21) izvrševanje izpodbijane določbe zadržalo do svoje končne odločitve, tako da se izpodbijana določba dne 1. 10. 2021, ki je bil določen kot začetek njene uporabe, ni začela uporabljati. Zaradi zadržanja izvrševanja izpodbijane določbe tudi škodljive posledice niso mogle nastati. Poleg tega je Ustavno sodišče o ustavnosti izpodbijane določbe že odločilo z odločbo št. U-I-210/21 z dne 29. 11. 2021 (Uradni list RS, št. 191/21), in sicer je ugotovilo, da je bil 10.a člen Odloka v neskladju z Ustavo. Glede na navedeno pobudnik pravovarstvene potrebe za presojo 10.a člena Odloka ne more izkazati. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 38.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej in primerjaj sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-128/16 z dne 23. 9. 2016 (3. točka obrazložitve), št. U-I-228/16 z dne 16. 2. 2017 (2. točka obrazložitve), št. U-I-177/17 z dne 15. 12. 2017 (3. točka obrazložitve), št. U-I-104/20-8, U-I-107/20-8, U-I-122/20-10, U-I-129/20-10, U-I-130/20-10, U-I-132/20-10, U-I-137/20-10, U-I-140/20-10 z dne 1. 7. 2020 (5. točka obrazložitve) in št. U-I-325/20 z dne 1. 9. 2020 (4. točka obrazložitve).