Jedro

Zahteva o »natančnem in konkretnem« opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP je izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP, na način, ki omogoča opredelitev konkretnega pravnega vprašanja, ki naj bo predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji.

Tožena stranka je domnevno kršena procesna pravila navedla zgolj z naštevanjem členov ZPP, postavljenih vprašanj pa ni umestila v kontekst konkretne zadeve, niti ni ta razviden iz drugih trditev predloga. Tako ni opisala konkretnih procesnih dejanskih stanj, ki bi jih bilo mogoče umestiti v sistem postopkovnih kršitev na način, da bi iz njih izhajalo za predlagateljico sporno stališče sodišča druge stopnje. Zato je treba šteti, da predlog glede očitka postopkovnih kršitev ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu, v katerem se sklicuje na kršitev pravil materialnega prava, (med drugim) natančno in konkretno navesti pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje sporno pravno vprašanje rešilo nezakonito.

Tožena stranka v predlogu ni navedla oziroma vsaj napotila na določbe materialnega prava, ki naj bi bile kršene. Prav tako ni obrazložila, zakaj je sodišče druge stopnje za predlagateljico sporno pravno vprašanje rešilo nezakonito. Predlog tako tudi v tem delu ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo razsodilo, (1) da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene, (2) da ne obstaja terjatev tožene stranke do tožeče, in (3) da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Ig 438/2006 z dne 26. 6. 2006 vzdrži v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije.

3. Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu (med drugim) natančno in konkretno opisati kršitve postopka. Ker tudi v primeru očitka postopkovnih kršitev velja, da sme Vrhovno sodišče dopustiti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o konkretnem pravnem vprašanju, ki izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, je zahteva o »natančnem in konkretnem« opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP, na način, ki omogoča opredelitev konkretnega pravnega vprašanja, ki naj bo predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji.

4. Temu kriteriju tožena stranka v obravnavanem primeru ni zadostila. Domnevno kršena procesna pravila je navedla zgolj z naštevanjem členov Zakona o pravdnem postopku, postavljenih vprašanj pa ni umestila v kontekst konkretne zadeve, niti ni ta razviden iz drugih trditev predloga. Tako ni opisala konkretnih procesnih dejanskih stanj, ki bi jih bilo mogoče umestiti v sistem postopkovnih kršitev na način, da bi iz njih izhajalo za predlagateljico sporno stališče sodišča druge stopnje. Zato je treba šteti, da predlog glede očitka postopkovnih kršitev ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.

5. Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu, v katerem se sklicuje na kršitev pravil materialnega prava, (med drugim) natančno in konkretno navesti pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje sporno pravno vprašanje rešilo nezakonito.

6. Tožena stranka v predlogu ni navedla oziroma vsaj napotila na določbe materialnega prava, ki naj bi bile kršene. Prav tako ni obrazložila, zakaj je sodišče druge stopnje za predlagateljico sporno pravno vprašanje rešilo nezakonito. Predlog tako tudi v tem delu ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP. Vrhovno sodišče je predlog zavrglo na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP.