Jedro

Pregled in prevzem izvršenega dela je naročnikova pravica in dolžnost, ki jo je naročnik dolžan opraviti takoj, ko je to po običajnem teku stvari mogoče. Po običajnem teku stvari je to nedvomno mogoče takrat, ko podjemnik pozove naročnika k prevzemu; če pa takšen poziv izostane, mora po običajnem teku stvari pač naročnik po izteku dogovorjenega roka zahtevati izročitev in prevzem opravljenih del.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 15.112,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska po posameznem računu do plačila, del zahtevka, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti, pa je zavrnilo. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 1.161,00 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper ugodilni del sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da jo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet tožbenega zahtevka je plačilo opravljenih del na podlagi podjemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je vpogledalo v listine v spisu, zaključilo, da je tožeča stranka vsa naročena dela opravila, kar je tožena stranka potrdila tako s podpisom direktorja kot s podpisom nadzornega organa na posameznem računu. Pritožbena trditev, da je tožena stranka s podpisom in žigom na računih potrdila zgolj obračunske količine, ne pa tudi kvalitete izvedenih del, ne more omajati pravilnosti zaključka prvostopnega sodišča, da je bila tožena stranka najkasneje s prejemom računa pozvana k prevzemu del in da je bila najkasneje tedaj izvršena dela dolžna pregledati. Če je lahko potrdila obseg izvršenih del, bi lahko preverila tudi njihovo kvaliteto, vsaj glede obstoja vidnih napak. Ni razlogov za ločevanje kvantitativnega prevzema od kvalitativnega.

6. Zmotno je pritožbeno stališče, da je pogoj za prevzem izvršenega dela izrecen podjemnikov poziv, da naj delo pregleda in prevzame. Pregled in prevzem izvršenega dela je naročnikova pravica in dolžnost, ki jo je naročnik dolžan opraviti takoj, ko je to po običajnem teku stvari mogoče (prvi odstavek 633. člena OZ). Po običajnem teku stvari je to nedvomno mogoče takrat, ko podjemnik pozove naročnika k prevzemu; če pa takšen poziv izostane, mora po običajnem teku stvari pač naročnik po izteku dogovorjenega roka zahtevati izročitev in prevzem opravljenih del. Določilo drugega odstavka 633. člena OZ ureja situacijo, ko naročnik svoje dolžnosti ne izpolni, ali se morebiti prevzemu in pregledu izvršenih del celo izmika. Izstavitev računa toženi stranki je poziv k plačilu, in nedvoumno jasno sporočilo, da so dela izvršena in da jih je torej treba prevzeti in pregledati. Ker tožena stranka tega ni storila, sama pa tudi ni zahtevala primopredaje del na drug (zanjo primernejši) način, je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da je bil na podlagi drugega odstavka 633. člena OZ prevzem opravljen. Drugi odstavek 633. člena OZ določa zakonsko domnevo, ureja torej fiktiven prevzem opravljenih del, zato je bilo zaslišanje tožene stranke o tem, da prevzem v resnici ni bil opravljen, nepotrebno. Nihče ni zatrjeval nasprotnega.

7. Pritožba neutemeljeno napada tudi zaključek prvostopnega sodišča, da tožena stranka opravljenega dela nikoli ni grajala oziroma da je v tej smeri podala premalo konkretizirane navedbe (kdo in kdaj naj bi napake grajal). Pritožbeno sodišče se temu zaključku pridružuje, saj so bile trditve tožene stranke o napakah na izvršenih delih tako skromne, da niso omogočale preizkusa z vidika relevantnih materialnopravnih določb o jamčevanju za napake (633. - 639. člen OZ). Izostala so tudi dejstva o tem, da je tožena stranka neuspešno pozvala tožečo stranko k odpravi napak, saj bi šele v tem primeru pridobila pravico do ustreznega znižanja plačila, ki jo smiselno uveljavlja z nasprotovanjem tožbenemu zahtevku. Pomanjkljive trditvene podlage pa ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov in je bilo tudi iz tega razloga nepotrebno izvajati dokaze z zaslišanjem stranke oz. prič.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Ker s pritožbo ni uspela, je tožena stranka dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).