Jedro

Sodba ne nadomešča kupoprodajne pogodbe, pač pa je izvršilni naslov.

Izrek

1) Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se v celoti glasi: "Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV P 53/95-15 z dne 11.6.2002 se v 2. točki izreka dopolni tako, da se na strani 7 (list. št. 37) doda po koncu teksta "se ugodi" še tekst:

"Zavrne se tožbeni zahtevek v besedilu: Sicer bo ta sodba nadomestila kupoprodajno pogodbo." 2) Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki

13.989,00 SIT (trinajst tisoč devetstodevetinosemdeset tolarjev 00/100) pritožbenih stroškov v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v obravnavani pravdni zadevi 11.6.2002 izdalo sodbo, s katero je med drugim ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za sklenitev kupoprodajne pogodbe za garsonjero št. 3 v Ljubljani, ni pa odločilo o delu zahtevka, ki se je glasil: "Sicer bo ta sodba nadomestila kupoprodajno pogodbo." Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje izrek navedene sodbe dopolnilo z navedenim besedilom.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da izrek sodbe z dne 11.6.2002 ostane nespremenjen. Navaja, da se z dopolnitvijo sodbe ne strinja.

Bistvo vsake pogodbe je avtonomija volje pogodbenih strank, ki je sodna odločba ne more nadomestiti. Sodišče lahko toženi stranki naloži le obveznost sklenitve pogodbe.

Sklenitev kupoprodajne pogodbe, ki je v smislu izvršilnih predpisov nenadomestno dejanje, bi tožeča stranka lahko dosegla v postopku izvršbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem tožene stranke. Ni pravne podlage za tožničin zahtevek, da naj sodba nadomesti kupoprodajno pogodbo. Sodbe so po vsebini dajatvene, ugotovitvene in oblikovalne. Ker je sodba dajatvena, torej izvršljiva, (čl. 310/1, 313/1 Zakona o pravdnem postopku) ni podlage za zahtevek: "... ker bo sicer tako kupoprodajno pogodbo nadomestila sodba." Sodba kupoprodajne pogodbe ne nadomešča, pač pa je izvršilni naslov (čl. 17/1 tč. 1 Zakona o izvršbi in zavarovanju). Kot pravilno navaja tožena stranka, je s sodbo z dne 11.6.2002 naloženo toženi stranki, da mora tožeči stranki prodati obravnavano garsonjero ter z njo skleniti kupoprodajno pogodbo, katere vsebina je v sodbi navedena. Če tožena stranka pogodbe ne bo sklenila, bo lahko tožnica predlagala izvršbo po 226. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in izpodbijano dopolnilno sodbo spremeniti tako, da se zavrne tožbeni zahtevek v delu, s katerim tožeča stranka zahteva, da bo v primeru, če toženka ne bo sklenila kupoprodajne pogodbe, to pogodbo nadomestila sodba (člen 358 tč. 4 Zakona o pravdnem postopku).

Ker je toženka s pritožbo uspela (čl. 154/1 Zakona o pravdnem postopku) ji gredo pritožbeni stroški. Toženka je zahtevala za pritožbo 500 točk, vendar ji v takem obsegu stroški ne gredo, ker je sporen tako majhen del odločitve v celotni zadevi, da gredo toženki lahko stroški le od najmanjše vrednosti spornega predmeta za tožbo, torej do 750 točk, kar po tarifni številki 18 v zvezi s tarif. št. 21/1 odvetniške tarife znese 125 točk. To je 13.750,00 SIT. K temu je treba prišteti zahtevanih 239,00 SIT za poštne stroške, medtem ko pritožbeno sodišče ni priznalo 50 točk za obvestilo stranki, kajti iz stroškovnika ni razvidno, kaj je s tem mišljeno glede na to, da je tožena Republika Slovenija, ki jo zastopa državno pravobranilstvo.