Jedro

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je pooblaščenka tožnika narok dne 23. 3. 2017 zamudila iz upravičenega razloga, saj je bil razlog zamude, to je nastop zdravstvenih težav, nezakrivljen in nepredvidljiv.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predmetna pravda vrne v stanje pred narokom za glavno obravnavo 23. 3. 2017 in se sklep o ustavitvi postopka P 1897/2015 - II z dne 23. 3. 2017 razveljavi.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in potrdi odločbo sodišča prve stopnje z dne 23. 3. 2017 ter tožeči stranki naloži, da toženi stranki povrne stroške pravdnega postopka. Razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep utemeljilo, so protislovni. Pooblaščenka tožnika ni izkazala obstoja zagotovila, da bo poseg trajal pol ure, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Ker pooblaščenka o tem ni predložila ustnega dokaza, je ostala na ravni golega zatrjevanja. Trajanje posega naj bi se po navedbah pooblaščenke tožnika nepredvidljivo podaljšalo od pričakovane pol ure na celo uro. Tudi sicer pooblaščenka tožnika ni izkazala zadostne skrbnosti s tem, ko je pričakovala polurni poseg, saj je splošno znano, da pri zdravniških posegih ni mogoče računati z minutno natančnostjo. Pooblaščenka tožnika ima zaposleno tajnico, kar pomeni, da je v času njene odsotnosti pisarna tehnično operativna, zato bi morala pisarna preveriti, ali se bo pooblaščenka zmožna pravočasno udeležiti razpisanih narokov. Če se je intenzivnost bolečine s časom razvila do neznosnosti tako, da je pooblaščenka razmišljala o zdravstvenem posegu ob 11. uri, je torej nemogoče govoriti o nepredvidljivosti zamude, saj bi ji moralo biti jasno, da njeno sodelovanje na razpisanem naroku ob 12ih ne bo možno. Pooblaščenka bi se morala zavedati možnosti, da zdravstvene težave zatrjevanega obsega ni mogoče preprosto sanirati, niti ni mogoče predvidevati poteka zdravljenja. Če je tako dejansko razmišljala, je podana njena krivda. Z ustreznim obvestilom bi pooblaščenka lahko preprečila nastanek zamude oz. bi jo vsaj poskušala preprečiti. Judikat III Ips 1/2002 VS RS, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, je po mnenju pritožnika sporen. Izpodbijani sklep je obremenjen tudi z napako protispisnosti, saj je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo, da je pooblaščenka svoje navedbe o razlogu odsotnosti potrdila s svojo izpovedbo na naroku 20. 4. 2017, kar pa ne drži, saj je podala zgolj navedbe.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka zamudila narok oz. rok iz upravičenega razloga, pa zaradi tega izgubi pravico opraviti kakšno pravno dejanje (prvi odstavek 116. člena ZPP). Sodna praksa in pravna teorija sta izoblikovali stališče, da upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko predstavlja vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje, ob tem, da ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če ga je mogoče pripisati naključju, ki se je pripetilo stranki. Vrnitev v prejšnje stanje je utemeljena le, če zamuda izvira iz dogodka, ki ga stranka kljub zadostni skrbnosti (pogoj nekrivde) ni mogla predvideti niti preprečiti.1

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se pooblaščenka tožnika dne 23. 3. 2017 ob 12.00 uri ni udeležila poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, ker je v dopoldanskem času začutila močne bolečine v zobni votlini, zaradi stopnjevanja bolečin v zobu in močnega glavobola ter nevzdržnega stanja pa je bila primorana oditi k zobozdravniku, pri katerem ji je bil opravljen nujni operativni poseg. Trdila je, da je pred tem govorila z zobozdravnikom, ki ji je zagotovil, da bo zadeva končana v pol ure. Zaradi zapleta je bila opravljena nujna operacija pooblaščenke, ki je trajala do 12.30. Nato je bila pooblaščenka dva dni v bolniškem staležu. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pooblaščenka tožnika narok dne 23. 3. 2017 zamudila iz upravičenega razloga, saj je bil razlog zamude, to je nastop zdravstvenih težav, nezakrivljen in nepredvidljiv.

7. Pritožbeni očitek toženke o protispisni navedbi sodišča prve stopnje, da je na naroku za vrnitev v prejšnje stanje 20. 4. 2017 izvedlo tudi dokaz z zaslišanjem pooblaščenke tožnika, drži. Dokaz z zaslišanjem pooblaščenke tožnika ni bil izveden (ni bil niti predlagan), je pa pooblaščenka tožnika na naroku podala svoje navedbe, ki jih potrjujeta listinski dokazili, in sicer poročilo dr. R. J. z dne 23. 3. 2017 (priloga A6), iz katerega izhaja, da je pooblaščenki tožnika dne 23. 3. 2017 zaradi akutnega vnetja naredil poseg kiretaže gingvalnega žepa in incizijo abscesa v lokalni anesteziji ob zobu 26, ter potrdilo o upravičeni zadržanosti pooblaščenke tožnika od dela dne 23. 3. 2017 in 24. 3. 2017 v prilogi A7. Zakon o pravdnem postopku v 8. členu uzakonja načelo proste presoje dokazov, ki se nanaša na izbor dokazov in na oceno njihove dokazne vrednosti. To pomeni, da je stranka pri izbiri dokazov za svoje navedbe prosta. Zakon ne določa vnaprej, s katerim dokazom lahko stranka določeno zatrjevano dejstvo dokazuje. Kljub temu, da pooblaščenka tožnika dokaza s svojim zaslišanjem ni predlagala, pritožbeni očitek o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ni utemeljen, saj ostala izvedena listinska dokaza (zdravniški potrdili v prilogi A6 in A7) navedbe pooblaščenke o razlogu njene odsotnosti potrjujeta. Zato ne drži očitek pritožbe, da dokaz z zaslišanjem pooblaščenke tožnika predstavlja ključen dokaz za odločitev o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Na podlagi proste presoje dokazov je sodišče prve stopnje na podlagi navedenih listinskih dokazil pooblaščenke tožnika (A6 in A7) utemeljeno zaključilo, da se naroka 23. 3. 2017 ni udeležila zaradi nepredvidenega in nezakrivljenega dogodka, to je nastopa bolečin v zobni votlini. Pooblaščenka tožnika dne 23. 3. 2017 ni bila zmožna za delo zaradi nenadnih zdravstvenih težav, ne pa zato, ker se je opravljen nujni operativni poseg zavlekel in je trajal do 12.30 ure. Zato pritožbene navedbe, da pooblaščenka tožnika obstoja zagotovila zobozdravnika o trajanju posega ni izkazala, za odločitev v zadevi niso relevantne.

8. Glede na to, da so bolečine pri pooblaščenki tožnika nastopile nenadoma in in povsem nepričakovano le nekaj ur pred razpisanim narokom ter so se začele stopnjevati tako, da ji je bila še istega dne opravljena nujna operacija, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi pooblaščenka zamudo naroka lahko odvrnila oziroma preprečila s telefonskim sporočilom sodišču istega dne, saj, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, zgolj telefonsko obvestilo (brez izkaza upravičenih razlogov) preložitve naroka ne utemeljuje.

9. Razlogi sodišča prve stopnje so jasni, popolni, razumljivi, med njimi ni nasprotij, zato pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

1 A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2005, prva knjiga, stran 478