Jedro

Pritožnik ni uspel ovreči pravilne ocene prvostopnega sodišča, da je na način skupinskega in nekonkretiziranega prerekanja terjatev, zlorabil svoje pridobljene pravice v stečajnem postopku v škodo in breme upnikov, ki jim je prerekal terjatve. Zato je upnike pred pravdanjem in povzročitvijo dodatnih stroškov pravilno zaščitilo na način, da je njegove ugovore zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi ugotovljene zlorabe procesnih pravic zavrglo ugovore, ki jih je upnik vložil zoper 17 strani osnovnega seznama preizkušenih terjatev.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil, uveljavljal je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, v posledici tega pa tudi nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Zato je pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter ugodi ugovorom o prerekanju terjatev drugega upnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zmotno je stališče pritožnika, da je sodišče prve stopnje njegov ugovor zavrglo, ker je ocenilo, da ima večjo težo upraviteljičino priznanje terjatev. Zavrglo ga je zato, ker je ocenilo, da so upnikovi razlogi prerekanja nekonkretizirani ter pravno nedopustni. Upnik je namreč, ne glede na pravno podlago posameznih prijavljenih terjatev, vse po vrsti prerekal z istim razlogom, da „ni izkazano, da bi bili poravnani DDV in druge dajatve za opravljene storitve niti ni dokazil, da bi bile dajatve pravilno plačane“. Tudi z dopolnitvijo svojih navedb v pritožbi, da je ravno dejstvo, da dajatve niso bile pravilno odvedene v državni proračun, povzročilo dolžnikove zamude s plačili, kar ga je posledično tudi pripeljalo do stečajnega postopka, pritožnik ne prepriča pritožbenega sodišča, da je procesno pravico do ugovora o prerekanju terjatev (63. člen ZFPPIPP) izkoristil na pravno dopusten način. Pritožbeno sodišče lahko le ugiba, kakšen cilj je pri prerekanju terjatev zasledoval upnik. Pri tem mu sicer pritrjuje, da so davčni zavezanci v skladu z zakonom dolžni plačevati davke, vključno s stečajnim dolžnikom; ne more pa pritrditi načinu upnikovega posploševanja, da nihče od upnikov, ki so prijavili terjatve, ni plačeval davkov, niti smiselno izraženemu stališču o ničnosti vseh poslov stečajnega dolžnika z upniki. Opis tistih razlogov, ki jih je navedel v ugovoru, zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne zadošča za pritrditev upniku, da na podlagi tega, kar je navedel, izhajajo zadostna dejstva, da prijavljene terjatve ne obstojijo (4. točka 5. odstavka 63. člena ZFPPIPP).

5. S tem pa se izkaže, da pritožnik ni uspel ovreči pravilne ocene prvostopnega sodišča, da je na način skupinskega in nekonkretiziranega prerekanja terjatev, zlorabil svoje pridobljene pravice v stečajnem postopku v škodo in breme upnikov, ki jim je prerekal terjatve. Zato je upnike pred pravdanjem in povzročitvijo dodatnih stroškov pravilno zaščitilo na način, da je njegove ugovore zavrglo. Ker pri tem tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (smiselno 2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo proti izpodbijanemu sklepu zavrnilo in ga potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).