Jedro

Da je navzočnost obeh prič pri hišni preiskavi obvezna ves čas, ko se ta opravlja, kar pomeni, da morata priči nadzorovati potek hišne preiskave oziroma njeno izvedbo in da jima mora biti omogočen dejanski nadzor nad delom tistih, ki hišno preiskavo opravljajo. Temelj zakonitosti hišne preiskave je obdolženčeva prisotnost pri njeni izvedbi, in njegova pravica, da je pri tem navzoč tudi njegov zagovornik, nadzor nad hišno preiskavo pa morata izvajati dve polnoletni priči. Obdolženec ima pravico, da je navzoč pri hišni preiskavi ne glede na to ali se ta opravlja v njegovi pisarni ali v pisarnah drugih oseb. Okoliščina, ali je bila hišna preiskava zakonito izvedena oziroma ali so dokazi, ki so bili v hišni preiskavi pridobljeni, zaradi njene nezakonite izvedbe nedovoljeni, mora biti razjasnjena pred začetkom glavne obravnave. Predobravnavni narok oziroma naroki, kadar gre za kompleksno vprašanje, kot v obravnavanem primeru, so namreč namenjeni tudi razjasnitvi okoliščine, ali so bili dokazi, ki naj bodo na glavni obravnavi izvedeni, pridobljeni zakonito, saj je le tako omogočen potek obravnave brez procesnih zapletov.

Izrek

Pritožbama zagovornikov obdolženih T.R. in M.G. se ugodi in se napadeni sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom X K 13589/2009 z dne 19. 12. 2012, po opravljenem predobravnavnem naroku na podlagi prvega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), predlog zagovornikov obdolženih M.G. in T.R. za izločitev poslovne dokumentacije, zasežene na podlagi hišne preiskave dne 5. 1. 2005, (po drugem odstavku 285.e člena ZKP) zavrnilo.

2. Zoper sklep sta se zagovornika obdolžencev pritožila. Zagovornik obdolženega T.R. v pritožbi navaja, da je zaključek prvostopenjskega sodišča o zakonitosti hišne preiskave zmoten. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi. Zagovornik obdolženega M.G. pa predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev, ker je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kršilo kazenski zakon ter zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4. V obravnavani kazenski zadevi je Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije pri Okrožnem sodišču v Mariboru 15. 5. 2012 vložilo obtožnico Kt-S-23/07, ki obdolženemu T.R. očita storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ); obdolženemu M.G. storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ, štirih kaznivih dejanj ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 240. člena KZ ter kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena v zvezi s 1. točko 257. člena KZ; obdolženi M.N. storitev šestih kaznivih dejanj ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 240. člena KZ; družbi P.g. d.o.o. (prej S. d.o.o., Maribor) odgovornost za kaznivo dejanje zlorabe položaja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena v zvezi s 33. členom KZ v zvezi s 3. točko 4. člena in 7. točko 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD) ter za kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 240. člena v zvezi s 33. členom KZ v zvezi s 1. točko 4. člena in 7. točko 25. člena ZOPOKD; družbi S.M. d.o.o. (prej S.M., d.d.) pa odgovornost za kaznivo dejanje zlorabe položaja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena v zvezi s 33. členom KZ v zvezi s 3. točko 4. člena in 7. točko 25. člena ZOPOKD ter za kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 240. člena v zvezi s 33. členom KZ v zvezi s 1. točko 4. člena in 7. točko 25. člena ZOPOKD. Na predobravnavnem naroku 14. 12. 2012 sta zagovornika obdolženih T.R. in M.G. podala predlog za izločitev dokazov, in sicer listinske dokumentacije, zasežene pri hišni preiskavi, ker je bila po njuni oceni ta nezakonito opravljena.

5. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom predlog za izločitev poslovne dokumentacije, ki je bila v hišni preiskavi zasežena 5. 1. 2005, zavrnilo. Sklep temelji na ugotovitvi, da je bila hišna preiskava opravljena zakonito, v skladu z določbami ZKP, kar je zaključilo na podlagi listinskega gradiva v spisu in zapisnikov o izpovedbah prič, ki so bile zaslišane v kazenski zadevi I K 10634/2009. V razlogih napadenega sklepa navaja, da je preiskovalni sodnik z odredbo Kpr 8/2005 z dne 4. 1. 2005 odredil hišno preiskavo poslovnih prostorov podjetij skupine S.M., … , in sicer, kot je razvidno iz odredbe, pisarne obdolženega M.G. in drugih prostorov na sedežu podjetij skupine S.M., ki jih G. pri svojem delu uporablja, ter da je bila pri hišni preiskavi, opravljeni 5. 1. 2005, zasežena obsežna poslovna dokumentacija v pisarni direktorja družbe S.M. d.o.o., oziroma jo je izročila direktorica družbe S.G. d.o.o. M.N., ki ji je bila odredba za hišno preiskavo prav tako vročena. Dokumentacijo so zaradi obsežnosti iz praktičnih razlogov prenesli v posebno sobo, kjer jo je policija v navzočnosti M.G., njegovega zagovornika in M.N. zapečatila, tam pa so jo kasneje pregledovali kriminalisti, o tem pa so bili sestavljeni zapisniki. Takšni vstopi policistov pa niso predstavljali hišne preiskave, saj je bila dokumentacija zasežena že dne 5. 1. 2005, in tudi ni šlo za zasege poslovne dokumentacije na podlagi 220. člena ZKP in ob pogojih iz 148. člena in 164. člena ZKP, kot je sicer navedeno na teh zapisnikih. Napadeni sklep zato zaključuje, da je bila hišna preiskava zakonita, saj je bila odrejena za vsa podjetja skupine S., tudi za družbo S.G. d.o.o., katere direktorica je bila M.N., zato je lahko bila opravljena tudi v njeni pisarni, odredba za hišno preiskavo je bila vročena upravičenim osebam, in hišna preiskava je bila pravilno opravljena v navzočnosti dveh prič – S.F. in I.T. ter obdolženega M.G., njegovega zagovornika R.P. ter M.N.. Trditev zagovornikov, da ni bila opravljena zakonito, zato po oceni prvostopenjskega sodišča ni utemeljena, pri tem pa zaključuje, da za oceno, ali je bila hišna preiskava zakonito opravljena, zadostujejo okoliščine, ki jih je pri tem upoštevalo.

6. S slednjim pa se ni mogoče strinjati. Pritožbi zagovornikov imata namreč prav, ko navajata, da zbrani podatki, ki jih je sodišče prve stopnje uporabilo pri odločanju, glede na njihovo vsebino in zatrjevanja obrambe o okoliščinah izvedbe hišne preiskave, za takšen zaključek ne zadostujejo.

7. Pri hišni preiskavi morata biti navzoči dve polnoletni osebi kot priči, priče pa je treba pred začetkom preiskave opozoriti, da pazijo, kako se preiskava opravlja, in da imajo pravico podati pred podpisom zapisnika o preiskavi svoje ugovore, če mislijo, da vsebina zapisnika ni pravilna. Navedena vsebina tretjega odstavka 216. člena ZKP tako določa, da je navzočnost obeh prič pri hišni preiskavi obvezna ves čas, ko se ta opravlja, kar pomeni, da morata priči nadzorovati potek hišne preiskave oziroma njeno izvedbo in da jima mora biti omogočen dejanski nadzor nad delom tistih, ki hišno preiskavo opravljajo. Pritožba zagovornika obdolženega M.G. glede tega pogoja zakonitosti hišne preiskave utemeljeno opozarja na sodbi Vrhovnega sodišča(1), kjer je bilo o tem že zavzeto stališče. Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu glede navzočnosti prič S.F. in I.T. pri hišni preiskavi navedlo, da je iz njunih izpovedb v zadevi I Kpr 10634/2009 razvidno, da sta se priči lahko prosto gibali po objektu, kot je povedala priča F., in da nihče ni rekel, da mora biti priča ves čas v eni pisarni ter da so priči rekli, naj gre z njimi še v druge pisarne; da so tja tudi šli in da je bila prisotna tudi druga priča, kar je povedala I.T. Glede na navedeno, in ker sta zapisnik podpisali in glede hišne preiskave nista imeli pripomb, prav tako jih nista imela obdolženi M.G. in njegov zagovornik, podpisala pa ga je tudi M.N. (sedaj B.), je zaključilo, da ni bilo nobene potrebe po natančnem preiskovanju in ugotavljanju, kdo vse je bil v katerem od prostorov oziroma pisarn navzoč in koga v trenutku zasega dokumentacije naj ne bi bilo neposredno zraven (točka 8 obrazložitve napadenega sklepa). Pritožbi pa zatrjujeta, da obdolženi M.G. in njegov zagovornik nista imela možnosti, da bi bila navzoča pri hišni preiskavi v vsakem prostoru, kjer se je ta opravljala, ter da je bila zasežena poslovna dokumentacija tudi iz arhiva v kletnih prostorih ali v pisarni računovodstva, kjer obdolženec in zagovornik, pa tudi priči, niso bili prisotni, torej se je opravljala v več prostorih hkrati. Njihova prisotnost tako niti ni mogla biti zagotovljena, saj sta bila obdolženi M.G. in njegov zagovornik prisotna le pri hišni preiskavi v obdolženčevi pisarni, kjer sta bili tudi priči, pa tudi tukaj obe nista bili prisotni ves čas, ko se je opravljala. Ugovora na zapisnik, po navedbah pritožbe zagovornika obdolženega M.G., ni bilo mogoče podati zato, ker je bila hišna preiskava v ostalih prostorih opravljena brez vednosti tistih, ki bi lahko podali ugovore in pripombe na zapisnik, pri čemer pritožba še dodaja, da se o teh vzporednih preiskavah posebni zapisniki niso vodili. Izpovedbe prič I.T., S.F. in M.B. pa po navedbah pritožbe tudi ne potrjujejo zaključka prvostopenjskega sodišča, da so bile pri hišni preiskavi prisotne vse osebe, ki morajo biti prisotne, da je ta zakonita, saj pred odločanjem o zakonitosti hišne preiskave ni ugotavljalo, kje se je nahajala dokumentacija in kdaj ter kje je bila izročena in kdo jo je izročil, pa tudi, ali so bili obdolženi M.G., njegov zagovornik in priči pri tem prisotni. Pritožba zagovornika obdolženega M.G. opozarja na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevi I Ips 167/2000 z dne 12. 6. 2003, kjer je bilo ugotovljeno, da je bila hišna preiskava deloma opravljena v odsotnosti priče, zato sodišče svoje odločbe na dokaze, pridobljene v tem času, ko priča ni bila prisotna, v skladu z 219. členom ZKP ne bi smelo opreti, saj so bili zato pridobljeni nezakonito, in pri tem utemeljeno opozarja, da je potrebno oceniti tudi izpovedbo priče S.F. v delu, ko je povedala, da je bila v času opravljanja preiskave nekaj časa odsotna, ker je „šla enkrat na hodnik na cigareto“, poleg tega pa je bila odsotna tudi od 16.30 do 18.30 ure, ko se je v pisarno ponovno vrnila (zapisnik o zaslišanju priče S.F. z dne 26. 1. 2010 v kazensko-preiskovalni zadevi I Kpr 10634/2009), pri tem pa iz zapisnika o hišni preiskavi izhaja, da se je preiskava začela ob 15.50 uri, zaključila pa ob 21.35 uri. Pri oceni zakonitosti hišne preiskave pa tudi ne more ostati prezrta trditev pritožb, da sta bila obdolženi M.G. in njegov zagovornik prisotna le v pisarni obdolženca, ne pa tudi v drugih pisarnah družbe, kjer je bila zasežena poslovna dokumentacija, kar je prav tako potrebno razjasniti in oceniti. Pritožba zagovornika obdolženega M.G. opozarja še na vsebino potrdil o zasegu predmetov, kjer je navedeno, da je določene predmete, navedene v potrdilih, izročila direktorica S.G. d.o.o. M.N., medtem ko je glede ostalih predmetov razvidno, da so bili najdeni v prostorih obdolženca, pri čemer utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vsebine zapisnikov o zasegu predmetov in okoliščin o tem, katere osebe so policistom izročale predmetno dokumentacijo, kje se je nahajala in v kakšnih okoliščinah so jo osebe izročile. Po oceni pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje, glede na zatrjevanje zagovornika obdolženega M.G. v predlogu za izločitev dokazov, te navedbe upoštevati in dejansko stanje pridobitve poslovne dokumentacije razjasniti.

8. Temelj zakonitosti hišne preiskave je obdolženčeva prisotnost pri njeni izvedbi, in njegova pravica, da je pri tem navzoč tudi njegov zagovornik, nadzor nad hišno preiskavo pa morata izvajati dve polnoletni priči. Obdolženec ima pravico, da je navzoč pri hišni preiskavi ne glede na to ali se ta opravlja v njegovi pisarni ali v pisarnah drugih oseb, odredba za hišno preiskavo pa je bila v obravnavani zadevi odrejena za poslovne prostore podjetij skupine S.M., ..., torej pisarne obdolženega M.G. in drugih prostorov na sedežu podjetij skupin S., ki jih obdolženi G. pri svojem delu uporablja, kot je razvidno iz odredbe (l. št. 281 spisa). Kot je bilo že navedeno, je navzočnost obdolženca in zagovornika ter nadzor dveh prič nad izvajanjem hišne preiskave pravica obdolženca in obveznost prič, ki so pri hišni preiskavi navzoče, pri čemer morata biti priči o svoji nalogi tudi ustrezno poučeni, prav tako pa mora biti zagotovljena njuna neprekinjena navzočnosti pri izvajanju hišne preiskave. V primeru, da priča iz objektivnega razloga ne more biti neprestano navzoča, v kolikor preiskava traja dalj časa, je potrebno hišno preiskavo prekiniti in z njo nadaljevati šele, ko se zagotovi ponovna navzočnost obeh prič. Ker pritožba zatrjuje, da v obravnavani zadevi ni bilo tako in da zato zasežena dokumentacija ni bila pridobljena zakonito, bo moralo sodišče prve stopnje pred izvedbo glavne obravnave razjasniti vse okoliščine hišne preiskave in celovito, z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov oceniti, ali so bili dokazi pridobljeni v času, ko so bili za opravo hišne preiskave izpolnjeni vsi zakonski pogoji ter v prisotnosti vseh, ki morajo biti navzoči, in šele po takšni presoji vseh dokazov bo lahko ponovno odločilo, ali je zasežena poslovna dokumentacija, ki je predlagana v dokazne namene, zakonit dokaz, na katerega je mogoče opreti sodbo. Pritožbi imata prav namreč tudi, ko zatrjujeta, da se sodba ne sme opreti na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi nezakonito opravljene hišne preiskave, saj je v tem primeru podana (absolutna) bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, in v takšnem primeru ni potrebno dokazovati, da je nepravilnost hišne preiskave vplivala na pravilnost sodbe (torej ne gre za relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP).

9. Zakonitost hišne preiskave, ki je bila v obravnavani zadevi opravljena na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru Kpd 8/2005 z dne 4. 1. 2005, bo zato sodišče prve stopnje presodilo potem, ko bo celovito razjasnilo okoliščine, v katerih je bila hišna preiskava opravljena. Ugotovilo bo, kje se je nahajala poslovna dokumentacija, ki je bila takrat zasežena in je predlagana v dokazne namene, ter ali je bila zakonito pridobljena, ocenilo pa bo tudi vse okoliščine hišne preiskave, ki jih je obramba navajala v predlogu za izločitev dokazov in ki jih zatrjujeta pritožbi. Potrebno bo zaslišanje oseb, ki so bile pri hišni preiskavi prisotne, in ki so jih predlagali zagovornika in državni tožilec, prav tako pa bo potrebno ugotoviti, kje je bila poslovna dokumentacija v času njenega zasega in ali je bila pri zasegu te dokumentacije zagotovljena navzočnost obdolženca M.G. in njegovega zagovornika ter navzočnost in nadzor obeh prič v času najdbe in zasega poslovne dokumentacije. Okoliščina, ali je bila hišna preiskava zakonito izvedena oziroma ali so dokazi, ki so bili v hišni preiskavi pridobljeni, zaradi njene nezakonite izvedbe nedovoljeni, mora biti razjasnjena pred začetkom glavne obravnave. Predobravnavni narok oziroma naroki, kadar gre za kompleksno vprašanje, kot v obravnavanem primeru, so namreč namenjeni tudi razjasnitvi okoliščine, ali so bili dokazi, ki naj bodo na glavni obravnavi izvedeni, pridobljeni zakonito, saj je le tako omogočen potek obravnave brez procesnih zapletov.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbama zagovornikov obdolžencev ugodilo in odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Sodišče prve stopnje bo po opravljenem predobravnavnem naroku oziroma narokih o predlogu za izločitev dokazov, to je zasežene poslovne dokumentacije, ponovno odločilo.

11. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.