Jedro

Tožnica v zadevi, glede katere uveljavlja Bpp, nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje namreč izhaja, da tožnica za svoje delo ne potrebuje znanja angleškega jezika 6. stopnje, glede katerega je predlagala vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja. Dejanske okoliščine, ki so bile v predmetnem postopku podlaga za izdajo odločbe, kažejo, tako z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Bpp) Upravnega sodišča v Ljubljani zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev Bpp v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območne službe Ljubljana, Urada za delo Ljubljana št. 461-12144/2010-0400 z dne 16. 1. 2012 v zvezi z odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 11008-294/2012/2 z dne 25. 4. 2012 v zadevi vključitve v program aktivne politike zaposlovanja in kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani 8. 6. 2012 hkrati s tožbo vložila prošnjo za dodelitev Bpp v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območne službe Ljubljana, Urada za delo Ljubljana (v nadaljevanju Zavod) št. 461-12144/2010-0400 z dne 16. 1. 2012 v zvezi z odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 11008-294/2012/2 z dne 25. 4. 2012 v zadevi vključitve v program aktivne politike zaposlovanja in kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Navedla je, da Zavod že 10 let prosi za pridobitev aktivnega znanja angleškega jezika in da je bilo v vseh razpisih od jeseni do dneva vložitve prošnje na portalu „moje delo.com“ glede na njeno izobrazbo zahtevano aktivno znanje angleškega jezika, kar je pogoj, da se na razpisana delovna mesta sploh lahko prijavi.

2. Organ za Bpp se pri zavrnitvi tožničine vloge sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se pri presoji upravičenosti do Bpp poleg finančnega pogoja (prvi odstavek 13. člena ZBPP) upošteva tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost Bpp za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Organ za Bpp ugotavlja, da je organ prve stopnje zavrnil tožničin predlog za vključitev v institucionalno izobraževanje – tečaj angleškega jezika pri Panteonu in sicer 6. stopnje zahtevnosti, ker glede na potrebe trga dela delodajalci v razpisnih pogojih ne zahtevajo aktivnega znanja angleškega jezika na 6. stopnji in da pridobljeno znanje angleškega jezika, ki ga je tožnica pridobila na 5. stopnji, predstavlja dovolj visoko znanje, s katerem lahko kandidira na prosta delovna mesta. Nadalje iz upravnega spisa izhaja tudi, da je tožnica 16. 12. 2011 zaključila 5. stopnjo tečaja angleščine in da si z novim tečajem ne bi bistveno povečala možnosti za zaposlitev. Ravno povečanju zaposlitvenih možnosti pa so, glede na zakonsko dikcijo, namenjeni ukrepi aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ), kamor se morajo vključiti osebe, ki jim manjkajo določena znanja za uspešen nastop na trgu. V tožničinem primeru pa je ugotovljeno, da ta znanja ima, zaradi česar z vidika tožničine konkurence na trgu ni potrebe po pridobitvi 6. stopnje znanja angleškega jezika. Zakon o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) v 28. členu določa, da je APZ nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti. Organ za Bpp se nadalje sklicuje na 63. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa, da sodišče s sodbo tožbo kot neutemeljeno zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Slednje pa je bistveno za presojo, ali ima vložitev tožbe v upravnem sporu verjeten izgled za uspeh. Po presoji organa za Bpp vložitev tožbe v upravnem sporu, glede na navedbe v tožbi, nima verjetnega izgleda za uspeh in tako ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev Bpp. Iz navedenega razloga je organ za Bpp tožničino prošnjo zavrnil kot neutemeljeno.

3. Tožnica v tožbi navedeno odločitev izpodbija. Navaja, da 6. stopnja angleškega jezika ni aktivno znanje, ampak zadnja stopnja pred pridobitvijo aktivnega znanja, ki ga dejansko potrebuje, da bi se lahko prijavljala na razpise. Tožnica dodaja, da so drugje možnosti še toliko manjše ter da tožnici preko Zavoda ni bilo posredovano nobeno delo glede na njeno izobrazbo.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Namen Bpp po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Pogoj za dodelitev Bpp iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji o dodelitvi Bpp kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, je med drugim tudi to, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Zakon šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka možnost Bpp zlorablja, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

7. Izpodbijana odločitev temelji na stališču, da tožnica v zadevi, glede katere uveljavlja Bpp, nima verjetnega izgleda za uspeh. Z navedenim stališčem pa se strinja tudi sodišče. Pravilne so ugotovitve v izpodbijani odločbi, da iz odločbe Zavoda, za izpodbijanje katere tožnica vlaga Bpp, izhaja, da tožnica za svoje delo ne potrebuje znanja angleškega jezika 6. stopnje, glede katerega je tožnica predlagala vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja. Iz navedene odločbe tudi izhaja, da pridobljeno znanje angleškega jezika 5. stopnje, v katerega je bila tožnica že vključena, predstavlja dovolj visoko znanje, s katero tožnica izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnih mest. V tožničinem primeru je bilo tako ugotovljeno, da pri tožnici z vidika konkurence na trgu ni potrebe po pridobitvi 6. stopnje znanja angleškega jezika. Glede na take ugotovitve v postopku je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek iz izpodbijane odločbe, da tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh, s čimer ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev Bpp iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

8. Ob tem sodišče še pripominja, da je tožnica zoper omenjeno odločbo Zavoda št. 461-12144/2010-0400 z dne 16. 1. 2012, potrjeno z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 11008-294/2012/2 z dne 25. 4. 2012, vložila 8. 6. 2012 tožbo na Upravo sodišče RS (ki se vodi pod opr. št. I U 847/2012). Tako je tožnica izkoristila pravno možnost, ki jo ima stranka vedno na razpolago, to je, da lahko sama, torej ne le po odvetniku, vlaga vloge, konkretno tožbo. S tem pa si je tožnica tudi zavarovala svoj pravni položaj.

9. Iz navedenih razlogov je sodišče tožb zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.