Jedro

Dolžnik ima (na podlagi uvodnega stavka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP) pravico dokazovati, da kljub izdaji take odločbe ni ravnal nepošteno in nevestno. Zgolj s trditvijo, da je vso listinsko dokumentacijo posredoval računovodstvu, dolžnik ne more izpodbiti zakonske domneve, saj je sam odgovoren za pravilno in pošteno prikazovanje oziroma obračun davkov.

Dolžnik ne more izpodbijati same davčne odločbe, razen če bi dokazal, da je bila ta odpravljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je davčna odločba res pravnomočna, sodno varstvo pa ni bilo zahtevano. V skladu z ZFPPIPP pa ima možnost dokazovati neutemeljenost izdane odločbe. Vsa dokumentacija je bila posredovana stečajnemu upravitelju, z njo ni razpolagal niti FURS ob inšpekcijskem nadzoru, torej je odločba povsem pavšalna, brez dejanske in vsebinske vrednosti, kar je želel dokazovati z zaslišanjem davčne inšpektorice. Sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenega od predlaganih dokazov, kot podlago za svojo odločitev pa v celoti povzema pravnomočno odločbo FURS, kar pa ni in ne more biti podlaga za ustavitev postopka odpusta obveznosti. Vso relevantno dokumentacijo je v času poslovanja obravnavala in jo posredovala pristojnim organom računovodkinja, ki je sodišče prve stopnje prav tako ni zaslišalo. Zato je bila dolžniku odvzeta možnost dokazovanja utemeljenosti upnikovega ugovora. Ker sam ni izvajal računovodskih storitev in je vso poslovno listinsko dokumentacijo posredoval računovodkinji, se mu ne more očitati nevestno in nepošteno poslovanje. Priglasil je tudi stroške.

3. Upnica je na pritožbo odgovorila, da je dolžniku davčni organ zaradi posredovanja neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkov, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov in prispevkov, dodatno odmeril davke v znesku 237.650,94 EUR, odločba je postala izvršljiva 20.1.2020 in pravnomočna 9.4.2021. Ravnal je nevestno in nepošteno, saj ni vodil poslovnih knjig, ni oddajal davčnih obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodkov iz dejavnosti, v oddanih obračunih DDV je navajal neresnične podatke, neupravičeno je uveljavljal odbitek vstopnega DDV, ni izkazal obračuna DDV na izdanih računih, ni obračunaval DDV od opravljenih storitev, ni opravil popravka odbitka DDV, ni obračunal DDV od zadržanih sredstev ob prenehanju opravljanja dejavnosti. V davčnem postopku tudi ni ugovarjal ugotovitvam in ni podal izjave o ugotovitvah davčne inšpektorice, dokumentacije ni predal, na zapisnik ni podal pripomb oziroma pojasnil. Prav tako je dejavnost opravljal že od leta 2007 in je poznal in bi tudi moral poznati davčne predpise. Ni ravnal s poklicno skrbnostjo, tako ravnanje pa je nevestno in nepošteno. Nepošteno je, če se s.p. izogiba plačilu davčnih obveznosti. Zgovarjanje na računovodjo je neutemeljeno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: zloraba pravice do odpusta obveznosti; tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, med drugim v naslednjem primeru: če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov (1. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

6. Iz navedenih določil izhaja, da mora, če vlagatelj ugovora proti odpustu obveznosti na podlagi 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP vloži ugovor iz navedenega razloga, le-ta dokazati, da je bila izdana taka odločba davčnega organa – FURS, s katero je bil dolžniku dodatno ali naknadno odmerjen davek ali naloženo plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov. To je upnik s predložitvijo odločbe Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije (kratko: FURS) DT ... z dne 17.12.2019 tudi storil. Dolžnik pa ima (na podlagi uvodnega stavka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP) pravico dokazovati, da kljub izdaji take odločbe ni ravnal nepošteno in nevestno.

7. V nasprotju s pritožbenim stališčem pa dolžnik ne more izpodbijati same davčne odločbe, razen če bi dokazal, da je bila ta odpravljena. V obravnavani zadevi pa je davčna odločba pravnomočna, saj je pritožbeni organ njegovo pritožbo zavrnil (z odločbo DT-... z dne 4.3.2021) in zoper njo ni bil sprožen upravni spor, kar ni sporno. To pa pomeni, da zoper tako odločbo dolžnik v stečajnem postopku ne more ugovarjati, da je bila neutemeljeno izdana. Vsi razlogi, ki jih je dolžnik v zvezi z davčno odločbo navajal pred sodiščem prve stopnje in sedaj v pritožbi, tako za odločitev niso pomembni, uspešno bi jih lahko uveljavil le v davčnem postopku in dopustnem upravnem sporu, česar pa ni niti zatrjeval. 8. Dolžnik, zastopan po odvetniku, je v zvezi z dejstvom, da naj ne bi ravnal nevestno in nepošteno, v postopku pred sodiščem prve stopnje navajal, da je v času, zajetem v davčni odločbi, vse poslovanje potekalo preko računovodstva, sam nikoli ni oddajal davčnih obračunov in je zato mnenja, da mu nepoštenosti in nevestnosti pri poslovanju ne gre očitati. Dokazi, ki jih je predlagal (zaslišanje davčne inšpektorice in dolžnikove računovodkinje ter postavitev izvedenca finančne stroke), so bili predlagani le v zvezi s trditvijo, da FURS ob izdaji odločbe z dokumentacijo ni razpolagal, kot tudi z njo ne razpolaga sam, in da njegov dolg v odločbi ni bil pravilno ocenjen. Vsa ta dejstva so bila tako le dejstva v zvezi z nepravilnostjo davčne odločbe, česar pa dolžnik v tem postopku ne more uveljavljati, kot je bilo že pojasnjeno. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da teh dokazov ni izvedlo. Pri odločitvi se je tudi pravilno oprlo na pravnomočno davčno odločbo. V pritožbi pa dolžnik v zvezi z nepoštenostjo in nevestnostjo navaja, da ker sam ni izvajal računovodskih storitev, se mu nevestno in nepošteno poslovanje nikakor ne more očitati, vso poslovno listinsko dokumentacijo je posredoval računovodstvu, ki je za njega te zadeve po pogodbi urejalo.

9. Sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, zakaj ocenjuje, da dolžnik ni izpodbil zakonske domneve, torej da dolžnik ni izkazal in dokazal, da ni ravnal nevestno in nepošteno. Izpodbijani sklep tako ne vsebuje vseh potrebnih razlogov za odločitev in je zato obremenjen s kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Vendar pa je to kršitev lahko odpravilo višje sodišče. Dolžnikove navedbe so bile podane le v obsegu, kot je navedeno v prejšnji točki tega sklepa, zato dodatnih dejstev ne more več zatrjevati, prav tako pa ni ponudil nobenega dokaza za dokazovanje tega. Medtem pa je upnik na njegove navedbe odgovoril in je že v postopku pred sodiščem prve stopnje navajal, da je bil dolžnik samostojni podjetnik že od leta 2007, od njega se je pričakovala skrbnost dobrega strokovnjaka; ob tem je bilo dolžniku naloženo plačilo visokega zneska davčnih obveznosti – 237.650,94 EUR, vse pa je storil namenoma. Na naroku je upnik (na trditve dolžnika, podane na tem naroku, da ni ravnal nevestno in nepošteno) še dodal, da je nepošteno, če se s.p. izogiba plačilu davčnih obveznosti.

10. Zgolj s trditvijo, da je vso listinsko dokumentacijo posredoval računovodstvu, dolžnik ne more izpodbiti zakonske domneve, saj je sam odgovoren za pravilno in pošteno prikazovanje oziroma obračun davkov. Listinske dokumentacije pa tudi ni ustrezno pripravljal, če je davčni organ za njegove prihodke oziroma promet izvedel ob inšpiciranju drugih pravnih subjektov, ki so poslovali z dolžnikom, ko je bil še podjetnik, kar izhaja tudi iz pravnomočne davčne odločbe; če pa dokumentacije niti ni pripravil, je tudi računovodji ni izročil. Upnik pa ima tudi prav, ko trdi, da se je od dolžnika pričakovala skrbnost dobrega strokovnjaka, pri čemer je kot samostojni podjetnik deloval 11 let, torej ni bil neizkušen. Vsekakor pa iz odločbe izhaja, da se je dolžnik izogibal prikazovanju pravilnih prihodkov in davčnih obveznosti. Višje sodišče še dodaja, da glede na višino dodatno naloženih davčnih obveznosti ni niti verjetno, da bi lahko računovodja samovoljno, brez dolžnikove vednosti, prikazoval njegove prihodke in davčne obveznosti tako nepravilno in nizko, da mu je bilo zgolj za čas od 1.1.2018 do 24.5.2019 (manj kot leto in pol poslovanja) odmerjeno dodatno plačilo davščin v znesku kar 237.650,94 EUR. Pa dolžnik ni niti navajal, da bi računovodkinja ravnala v nasprotju z njegovimi navodili. S svojimi trditvami, ki niti niso podprte z dokazi, tako dolžnik ni izpodbil zakonske domneve.

11. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), razen kršitve, ki jo je višje sodišče odpravilo, pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, bo moral na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP, ki se uporabljata na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP, sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.