Jedro

Opravičeni razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje (22. člen ZUS) ni okoliščina, da je tožnik šele po preteku pritožbenega roka bil seznanjen z vsebino sodne odločitve, ki je bila pravilno vročena njegovemu pooblaščencu. Vročitev tožnikovemu pooblaščencu se namreč šteje za vročitev tožniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1344/2000-28 z dne 4.7.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo tožnikovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) kot prepozno zavrglo pritožbo, vloženo 22.6.2002, zoper svoj sklep, št. U 1344/2000-19 z dne 20.5.2002. Z njim je bilo odločeno o ustavitvi pritožbenega postopka zoper sodbo istega sodišča, št. U 1344/2000-9 z dne 14.3.2002. Sodišče prve stopnje navaja, da tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, vloženem 22.6.2002, ni izkazal opravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka. Tožnikove trditve, da je do izdaje navedenega sklepa o ustavitvi pritožbenega postopka prišlo zaradi tega, ker ima dva odvetnika, sam pa da je izvedel za navedeni sklep šele 7.6.2002, ni šteti za opravičeni razlog. Zato vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče dovoliti in je treba kot prepozno zavreči pritožbo, vloženo 22.6.2002. Po podatkih sodnega spisa je namreč akt, ki se s pritožbo izpodbija, to je navedeni sklep o ustavitvi pritožbenega postopka, bil 22.5.2002 pravilno vročen tožnikovemu pooblaščencu odvetniku R.K. V lastnoročni pritožbi tožnik navaja okoliščine v zvezi s plačilom sodne takse za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, št. U 1344/2000-9 z dne 14.3.2002, in trdi, da je sklep sodišča prve stopnje, št. U 1344/2000-19 z dne 20.5.2002, nezakonit. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in ugodi njegovi pritožbi, vloženi 4.4.2002. Pritožba ni utemeljena.

Sporno je vprašanje, ali so podani pogoji za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje in s tem za vsebinsko obravnavo pritožbe, ki jo je tožnik vložil 22.6.2002 zoper navedeni sklep o ustavitvi pritožbenega postopka. Samo o tem vprašanju je namreč bilo odločeno z izpodbijanim sklepom. Zato okoliščine, ki se nanašajo na vsebino drugega sklepa, št. U 1344/2000-19 z dne 20.5.2002 in se na njih tožnik sklicuje v pritožbi, ne morejo biti upoštevne pri presoji v obravnavanem primeru.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. Pravilno je stališče, da morajo biti za sprejem odločitve o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje podani opravičeni vzroki (22. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS), pravilna je tudi ugotovitev, da obstoja opravičenega vzroka tožnik ni izkazal. Tudi po presoji pritožbenega sodišča namreč za opravičeni vzrok ni šteti okoliščine, da je bil tožnik šele 7.6.2002 seznanjen z vsebino navedenega sklepa o ustavitvi pritožbenega postopka, za katerega izhaja tudi po presoji pritožbenega sodišča iz podatkov sodnega spisa, da je bil že 22.5.2002 pravilno vročen tožnikovemu pooblaščencu. Vročitev tožnikovemu pooblaščencu se namreč šteje za vročitev tožniku.

Pritožbeno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 73. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS.