Jedro

Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe o odvzemu pravice do pridobljenih sredstev tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba. To je bistvena kršitev pravil upravnega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada št. 36001-13886/2018-6 z dne 3. 10. 2019 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad (v nadaljevanju Eko sklad) je odločil, da se pravica do pridobljenih sredstev, ki je bila dodeljena vlagateljici A. A., tožnici v tem upravnem sporu, z Odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude št. 36001-13886/2018-2 z dne 22. 3. 2019, odvzame (prva točka izreka) in da se do pravnomočnosti odločbe o odvzemu pravice do pridobljenih sredstev zadrži izvršitev odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude št. 36001-13886/2018-2 z dne 22. 3. 2019 in Pogodbe o izplačilu nepovratne finančne spodbude za nove naložbe št. 36001-13886/2018 z dne 27. 3. 2019. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je vlagateljica z dopisom z dne 16. 9. 2019 Eko sklad obvestila, da so bila dela izvedena v lastni režiji, računa za to storitev ni, prav tako za samo delo ni zahtevala povračila subvencije in navedla, da je pa predložila vse račune za vgrajeni material, peč in toplotno črpalko. Ker Javni poziv 54SUB-OB17 (v nadaljevanju Javni poziv) v 4. e) točki določa, da lahko vgradnjo in zagon posameznih naprav, opreme in gradbenih proizvodov, ki so predmet naložbe, opravi le za to usposobljen izvajalec z registrirano dejavnostjo in ker Javni poziv v 8. c) točki določa, da mora dokumentacija o zaključku naložbe za ukrepe od A do vključno I obvezno vsebovati, med drugim, račun izvajalca naložbe s popisom izvedenih del, gradbenih proizvodov ali strojnih naprav in opreme za celoten obseg naložbe, je bila predmetna naložba izvedena v nasprotju z določbami Javnega poziva, zato je moral Eko sklad na podlagi prvega odstavka 146.h člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) in določb Javnega poziva odločiti, kot izhaja iz izreka te odločbe.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnica odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da bi ji morala priznati strošek vsaj delne investicije v novo peč na lesno biomaso, ki je bila kupljena in vgrajena s strani proizvajalca oziroma pooblaščene osebe, kar se vidi iz vložene dokumentacije. Pojasnjuje, da je v dopisu z dne 16. 9. 2019 pomotoma navedla, da so bila vsa dela izvedena v lastni režiji vključno z montažo peči, kar pa ni res. Instalacija je bila narejena v lastni režiji, peč na biomaso pa je bila dostavljena, priključena in zagnana s strani proizvajalca, ki je usposobljen izvajalec z registrirano dejavnostjo. Iz tega razloga sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo delno razveljavi in toženi stranki naloži, da se izplača nesporni del subvencije za nakup in vgradnjo kotla na biomaso. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo tožničine navedbe, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja, prereka in navaja, da je tožnica vlogi priložila račun št. J5-BLAG1-8001680 z dne 31. 8. 2018 v znesku 1.965,93 EUR za nakup materiala za inštalacijo, dne 27. 3. 2019 pa tudi z Javnim pozivom zahtevano zaključno dokumentacijo, med drugim tudi zapisnik o zagonu kotla z dne 24. 10. 2018. Na poziv tožene stranke, naj tožnica dopolni zaključno dokumentacijo z računom izvajalca naložbe, je tožnica odgovorila, da so dela izvedli v lastni režiji, zato računa za to storitev nima, račune za nakup vgrajenega materiala, peči, toplotne črpalke in zapisnik o zagonu pa je že predložila. Tožnica je v dokaz svojih navedb šele v tožbi predložila račun št. 1800000298 z dne 17. 9. 2018 izvajalca C., d.o.o. za montažo in zagon peletnega kotla. Tožena stranka opozarja, da je tožnica v tožbi navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze, ki jih je imela možnost navesti oz. predložiti že tekom upravnega postopka, pa tega ni storila, zato predstavljajo tožbeno novoto, ki pa skladno s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni dopustna. Tožnica v upravnem postopku namreč ni pojasnila, da je bila peč zagnana s strani usposobljenega izvajalca, niti ni predložila računa št. 1800000298 z dne 17. 9. 2018 izvajalca C., d.o.o. za montažo in zagon peletnega kotla. Ne glede na to pa tožena stranka pojasnjuje še, da iz navedenega računa izhaja, da je bila dobava blaga oziroma storitev opravljena dne 17. 9. 2018, kar pa je pred oddajo vloge na javni poziv (tj. 19. 9. 2018), kar je v neskladju z določili Javnega poziva. Slednji v 1. točki določa, da je nova naložba le tista naložba za izvedbo enega ali več ukrepov, ki se bodo začeli izvajati po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude po tem javnem pozivu. Javni poziv v točki 4.a) še določa, da mora biti vloga oddana pred pričetkom del za izvedbo naložbe, ki je predmet javnega poziva. Glede na vse navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek zavrne, tožnici pa naloži v plačilo stroške tožene stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

**Odločanje po sodnici posameznici in oprava glavne obravnave**

4. Sodni senat je 12. 1. 2023 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 sprejel sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica. Nobena od strank v zvezi z navedenim v postopku ni podala pripomb.

5. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo 3. 3. 2023, kjer je sodišče vpogledalo in prebralo vse listine upravnega spisa zadeve ter v listinske priloge strank, predložene v spis, in sicer A1 do A4. 6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je izpodbijana odločba v tem upravnem sporu izdana na podlagi določbe prvega odstavka 146.h člena ZVO-1, ki določa, da sklad, v konkretnem primeru tožena stranka, pravico do pridobljenih sredstev odvzame z odločbo iz razlogov, navedenih v 1. do 6. točki istega odstavka. Tožena stranka se je v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicevala na določbo prvega odstavka 146.h člena ZVO-1, ki določa, da pravico do pridobljenih sredstev sklad odvzame z odločbo, če so izpolnjeni pogoji iz 1. do 6. točke tega odstavka, v obravnavanem primeru pogoja iz 6. točke te določbe1. 8. Iz vsebinske razlage določbe tretjega odstavka 146. člena in prvega odstavka 146.g člena ZVO-1 v povezavi z določbo tretjega odstavka 146.d2 člena ZVO-1 ter 7. točko (Postopek obravnave vlog) Javnega poziva izhaja, da se (tudi) pri izdaji odločbe o odvzemu pravice do pridobljenih sredstev uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, saj določba 146.h člena ZVO-1 ne izključuje njegove uporabe. Na podlagi prvega odstavka 146.g člena ZVO-1 namreč Sklad z odločbo odloči o pravici vlagatelja do pridobitve sredstev in drugih sredstev, s katerimi upravlja Sklad, z odločbo pa se ta pravica do pridobljenih sredstev tudi odvzame (prvi odstavek 146.h člena ZVO-1). Upoštevaje navedeno, je treba določbo tretjega odstavka 146.g člena ZVO-1 razlagati tako, da se tako odločba o dodelitvi pravice do sredstev iz prvega odstavka 146.g člena ZVO-1, kot odločba o odvzemu pravice do sredstev, izda na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zoper katero pritožba ni dovoljena (šesti odstavek 146.g člena), je pa zoper njo dopusten upravni spor.

9. Ob upoštevanju navedenega, torej upoštevanju pravil postopka, pa sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnici ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba in s tem kršila prvi odstavek 9. člena ZUP. Navedena kršitev je bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Po presoji sodišča je zato imela tožnica šele v upravnem sporu možnost navajati svoje ugovore in predlagati dokaze, iz katerih naj bi izhajalo, da je bilo dejansko stanje, na katerem temelji odločitev, v zadevi nepravilno in nepopolno ugotovljeno, kar posledično pomeni, da teh dokazil ni mogoče obravnavati v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-13 .

10. Tako je tožnica tožbi predložila račun št. 1800000298 z dne 17. 9. 2018, s katerim je dokazovala nakup kotla D., montažo peletnega kotla in zagon ogrevalnega sistema. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da gre za listine, ki jih je tožena stranka zahtevala v Pozivu za dopolnitev dokumentacije za izplačilo dodeljene spodbude - Javni poziv 54SUB-OB17 z dne 18. 9. 2019, vendar iz odgovora tožnice z dne 16. 9. 2019 izhaja, da "so dela izvedli v lastni režiji, računa za to storitev ni in tudi ni bilo v vlogi zahtevek za povračilo subvencije za delo". Po mnenju sodišča iz navedenega odgovora, ki mu je tožnica priložila fotografije prostora, v katerem je stala peč, izhaja, da tožnica poziva z dne 18. 9. 2019 ni pravilno razumela. Slednjo ugotovitev potrjujejo tudi tožničine navedbe na glavni obravnavi in v pisnih vlogah (z dne 24. 10. 2019), da vseh del niso izvedli v lastni režiji (samo instalacija), dostavo peči, njeno priključitev in zagon pa je izvedel usposobljen izvajalec z registrirano dejavnostjo. V zvezi z navedeno ugotovitvijo sodišče opozarja na določbo 7. člena ZUP, ki se uporablja tudi v postopkih kot je obravnavani.

11. Sodišče opozarja tudi na tožničino zatrjevanje, da je morala račun št. 1800000298 plačati pred dostavo in montažo kotla in v tej zvezi na neskladje med predloženimi dokazili, predvsem med računom z dne 17. 9. 2018 in dokazilom o zagonu kotla, ki ga je izdala družba C., d.o.o. in podpisal izvajalec zagona dne 24. 10. 2018 (postavka, ki je navedena tudi na računu št. 1800000298). Po presoji sodišča gre za dokazila, do katerih se mora v postopku pred izdajo odločbe opredeliti tožena stranka in pri presoji upoštevati določbo tretjega odstavka 1. točke Javnega poziva (Predmet in namen javnega poziva)4 in tudi določbo petega odstavka 8. b točke Javnega poziva, ki določa, da se datum izdaje računa, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena, šteje za datum zaključka naložbe, če iz podatkov na računu oziroma posameznih verodostojnih dokumentov priloženih dokumentaciji ob zaključku naložbe, ne izhaja drugače. 12. Iz navedenega razloga sodišče ugotavlja, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijano odločbo v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Ker je sodišče tožbo odpravilo zaradi procesne kršitve, se do drugih tožbenih navedb tožnice v tožbi ni opredeljevalo.

1 Pravico do pridobljenih sredstev Sklad odvzame z odločbo, če upravičenec: ne izpolni drugih določil splošnih pogojev poslovanja Sklada glede na namen dodeljenih sredstev oziroma določila javnega poziva ali javnega razpisa. 2 Tretji odstavek 146.d člen (javni poziv in javni razpis) določa, da se pri odločanju o dodeljevanju sredstev sklada namenskega premoženja Sklada se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. 3 V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. 4 Nova naložba je naložba za izvedbo enega ali več v nadaljevanju navedenih ukrepov, ki se bodo začeli izvajati po oddajo vloge za pridobitev nepovratne finančne vzpodbude po tem javnem pozivu