U-I-277/98

23.9.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Branka Grimsa iz Kranja na seji dne 23. septembra 1998

s k l e n i l o:

Pobuda za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 49. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o policiji (v nadaljevanju: ZPol), ki urejajo policijska pooblastila za uporabo določenih ukrepov v zvezi z odkrivanjem kaznivih dejanj. Po mnenju pobudnika so izpodbijane določbe v nasprotju s 35. členom Ustave, ki zagotavlja nedotakljivost človekove zasebnosti, in s 37. členom Ustave, ki zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Po Ustavi naj bi imelo le sodišče možnost, da v interesu kazenskega postopka ali varnosti države z odobritvijo z zakonom določenih ukrepov poseže v človekovo zasebnost. Po izpodbijani določbi pa odobri uporabo takšnih ukrepov generalni direktor policije, ki je predstavnik izvršilne veje oblasti. Pobudnik meni, da je vprašanje ukrepov, s katerimi se posega v človekovo zasebnost, celo bolj občutljivo, kadar se ureja v zakonu o policiji, kot pa v primeru, kadar se ureja v zakonih, ki urejajo področje varnostno-obveščevalnih služb, saj so naloge policije opredeljene bistveno širše. Pobudnik se sklicuje tudi na stališča, ki jih je Ustavno sodišče sprejelo v odločbi št. U-I-25/95 z dne 27.11.1997. Predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijane določbe ZPol razveljavi, do sprejema končne odločitve pa zadrži njihovo izvrševanje, ker bi z izvrševanjem teh določb lahko prišlo do kršitev človekovih pravic, ki bi imele nepopravljive posledice.

2.Svoj pravni interes utemeljuje pobudnik z navedbo, da izpodbijane določbe neposredno posegajo v zaščito zasebnosti vsakega državljana in s tem v njegove pravice iz 35. in 37. člena Ustave.

3.Po določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) lahko vsakdo da pisno pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Ta je po določbi drugega odstavka tega člena podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga lahko imel kdorkoli, ne zadošča. Pobudnik bi moral izkazati, da izpodbijani predpis neposredno posega v njegove lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovemu predlogu privedla do spremembe njegovega pravnega položaja (tako na primer v sklepu št. U-I-29/94 z dne 12.5.1994 - OdlUS III, 48 in št. U-I-155/94 z dne 9.11.1994 - OdlUS III, 121). S splošno navedbo, da izpodbijane določbe posegajo v človekove pravice vsakega državljana, pobudnik pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti ni izkazal, zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm ter sodnici in sodniki dr. Miroslava Geč - Korošec, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam - Lukić in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Krivic, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.

P r e d s e d n i k :

dr. Lovro Šturm

Odklonilno ločeno mnenje sodnika Krivica

Kot vedno v podobnih primerih sem tudi tu glasoval za priznanje pravnega interesa vsakomur, da lahko izpodbija zakonsko urejanje možnega poseganja v njegovo zasebnost ali druge pravice, če je ta ureditev taka, da takrat, ko bi do kršitve take pravice konkretno prišlo, pravno varstvo ne bi več moglo biti učinkovito (tu npr. že zato, ker gre za tajne posege, za katere prizadeti sploh ne ve).

Matevž Krivic