Jedro

Na podlagi prvega odstavka 49. člena ZZK-1 se predznamba med ostalim dovoli tudi na podlagi sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiško-knjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. Skladno s prvo točko prvega odstavka 49. člena ZZK-1 se sicer predznamba dovoli na podlagi odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki še ni postala pravnomočna oziroma dokončna. V obravnavani zadevi pa je sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki jo je predlagateljica predložila kot podlago predlaganemu vpisu, pravnomočna. Kljub temu pritožbeno sodišče meni, da je glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera predznamba lastninske pravice dovoljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Predlagateljica in nasprotna udeleženka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižna pomočnica s sklepom Dn 98548/2017 z dne 5.5.2017 dovolila, da se na podlagi sodbe opr. št. P 361/2015 z dne 17.6.2016 in potrdila o plačilu kupnine z dne 17.3.2017, pri nepremičnini, ki je navedena v uvodu tega sklepa, dovoli vpis lastninske pravice v korist predlagateljice B. S..

2. Zoper sklep je nasprotna udeleženka vložila ugovor, ki mu je prvostopenjsko sodišče ugodilo in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice spremenilo tako, da je odločilo, da vpis po zemljiškoknjižnem predlogu predlagateljice ni dovoljen. Ugotovilo je namreč, da predlagateljica ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga ni izkazala plačila celotne kupnine in menilo, da sodba, ki je bila podlaga za vpis, ne more nadomestiti zemljiškoknjižnega dovolila prodajalca oz. nasprotne udeleženke in ne more predstavljati podlage za predlagani vpis.

3. Zoper takšno odločitev se po pooblaščencu pritožuje predlagateljica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagani vpis. Drži, da predlagateljica do datuma, ko je bil s stani notarke vložen predlog za vknjižbo lastninske pravice ni v celoti plačala, saj je bilo za njo logično, da si pri plačilu kupnine odbije pravdne stroške, ki jih je morala plačati prodajalka po sodbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 361/2015 tožnici oziroma sedanji predlagateljici v znesku 2.607,86 EUR. Ko je predlagateljica izvedela, da mora še razliko kupnine plačati in da odbiti znesek ne pomeni plačila kupnine, je to nemudoma storila in razliko poravnala in tudi dne 20.9.2017 o tem obvestila Okrajno sodišče v Kranju. V odgovoru na ugovor nasprotne udeleženke je namreč navedla, da je bila plačana celotna kupnina, za kar je tudi predložila potrdila, vendar sodišče tega dokaza ni upoštevalo in je ugovoru nasprotne udeleženke neupravičeno ugodilo in sklep spremenilo tako, da vpisa ni dovililo. Pritožnica je tako do izdaje izpodbijanega sklepa kupnino v celoti poravnala, kot to izhaja iz predloženih potrdil, zato meni, da bi moralo sodišče pri odločanju o ugovoru nasprotne udeleženke upoštevati, da je bila kupnina, v času ko je sodišče odločalo o ugovoru, v celoti poravnana. Glede na navedeno torej ni nikakršnega razloga, da sodišče ne bi sledilo predlogu notarke, ki je vložila zemljiškoknjižni predlog predlagateljice, saj je Upravno sodišče RS tožbo nasprotne udeleženke o ponovnem postopku prodaje zavrnilo, ker ene nepremičnine ni možno prodati dvakrat. Predlagateljica uveljavlja plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Na pritožbo je po pooblaščencu odgovorila nasprotna udeleženka, ki izpostavlja, da predlagateljica ob vložitvi predloga za vpis lastninske pravice ni izkazala plačila celotne kupnine in zato sodba opr. št. P 361/2015 z dne 17.6.2016 ne more nadomestiti zemljiškoknjižnega dovolila prodajalca oz. nasprotne udeleženke ter posledično ne more predstavljati podlage z predlagani vpis. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Uveljavlja plačilo stroškov pritožbenega postopka.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Listina, ki v obravnavani zadevi predstavlja podlago za vpis je pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 361/2015 z dne 17.6.2016, ki v 1. točki izreka ugotavlja, da je bila med predlagateljico in nasprotno udeleženko sklenjena prodajna pogodba za nepremičnino s parc. št. 3683/0 k.o. K. in da je predlagateljica dolžna na račun kupnine nasprotni udeleženki plačati znesek 20.000,00 EUR ter da je nasprotna udeleženka po prejemu kupnine navedeno nepremičnino dolžna prepustiti predlagateljici. Iz 2. točke izreka sodbe pa izhaja, da je nasprotna udeleženka ob plačilu kupnine dolžna predlagateljici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim izrecno in brezpogojno dovoljuje, da se v korist predlagateljice vknjiži izključna lastnina na sporni nepremičnini, sicer bo tako listino nadomestila pravnomočna sodba. Ob tem, ko tudi za pritožnico očitno ni sporno, da ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga kupnina ni bila v celoti poravnana in glede na vsebino listine, ki predstavlja podlago za obravnavani vpis, ne more biti nobenega dvoma, da predlagateljica ob vložitvi predloga ni razpolagala z listino, ki bi bila primerna za vpis.

7. Je pa v obravnavani zadevi potrebno opozoriti na vsebino tretjega odstavka 140. člena ZZK-1, po katerem se v primeru, ko se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, šteje, da ta predlog obsega podrejeni zahtevek za predznambo pridobitve oziroma izbrisa te pravice pod pogojem, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe, razen če ni predlagatelj ta podrejeni zahtevek s predlogom izrecno izključil. Na podlagi prvega odstavka 49. člena ZZK-1 se predznamba med ostalim dovoli tudi na podlagi sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiško-knjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. Skladno s prvo točko prvega odstavka 49. člena ZZK-1 se sicer predznamba dovoli na podlagi odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki še ni postala pravnomočna oziroma dokončna. V obravnavani zadevi pa je sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki jo je predlagateljica predložila kot podlago predlaganemu vpisu, pravnomočna. Kljub temu pritožbeno sodišče meni, da je glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera predznamba lastninske pravice dovoljena. V predmetni zadevi je namreč predlagateljica predlagala vknjižbo lastninske pravice na podlagi sodbe sodišča, s katero je bilo ugotovljeno, da da je bila med predlagateljico in nasprotno udeleženko sklenjena prodajna pogodba in da je predlagateljica dolžna nasprotni udeleženki plačati kupnino v višini 20.0000, 00 EUR ter, da je nasprotna udeleženka ob plačilu kupnine dolžna predlagateljici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Kljub pravnomočni sodbi, ki je/bo v obravnavanem primeru pravno gledano nadomestila zemljiškoknjižno dovolilo, je upoštevaje izrek sodbe, da je nasprotna udeleženka dolžna izdati zemljiškoknjižno dovolilo ob plačilu kupnine, se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi lahko opravi šele potem, ko je/bo kupnina v celoti plačana.

8. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega stališča ni presojalo pogojev za dovolitev predznambe lastninske pravice (148. člen ZZK-1), je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi predlagateljice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), v katerem naj ob upoštevanju zgoraj obrazloženega sodišče odloči o predlogu za predznambo vknjižbe lastninske pravice.

9. V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena v ZZK-1, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (drugi odstavek 120. člena ZZK-1), ki v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen, če zakon določa drugače. Ker relevantnih specialnih določb za zemljiškoknjižni postopek ni, predlagateljica in nasprotna udeleženka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.