Jedro

Pobot pomeni način prenehanja terjatve v skladu z materialnopravnimi določbami o pobotu - členi 311 do 318 Obligacijskega zakonika - OZ. Da v pobotu uveljavljana terjatev prve dolžnice obstoji, je ta izkazala s predložitvijo izvršilnega naslova - sodne odločbe, iz obeh izvršilnih naslovov, tako glede terjatve upnika, kot glede pobotne terjatve prve dolžnice izhaja višina in zapadlost teh terjatev in sodišče prve stopnje je smelo opraviti pobot terjatev ter ugotoviti, da je s tem terjatev upnika prenehala, ne da bi bilo potrebno kakorkoli zadevo "odstopiti pravdnemu sodišču v obravnavanje in odločanje", kot to predlaga pritožba, ko sedaj pritožba nakazuje, da bi morebiti lahko bila pobotna terjatev že poplačana, prezre, da upnik odgovora na ugovor ni vložil, zato se v skladu s prvim odstavkom člena 58 ZIZ šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, dolžnik pa je ob uveljavljanju pobota v bistvu izhajal iz dejstva, da pobotna terjatev še ni bila poplačana.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru prve dolžnice z dne 20.05.2008 ugodilo in razveljavilo sklep o izvršbi izdan v zadevi dne 09.05.2008 ter predlog za izvršbo zavrnilo. Upniku je naložilo povračilo stroškov ugovornega postopka v znesku 137,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila. Iz razlogov sklepa izhaja, da je ugotovilo obstoj ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, saj je terjatev upnika prenehala zaradi pobota s prav tako judikatno terjatvijo prve dolžnice, obstoječe v višjem znesku kot terjatev upnika.

Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje upnik, ki predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi samo glede prve dolžnice, ki je edina vložila ugovor zoper sklep o izvršbi ter nato zadevo v tem delu odstopi pravdnemu sodišču v obravnavanje, medtem ko sklep o izvršbi vzdrži v veljavi glede drugodolžnice. Upnik meni, da bi smelo sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljaviti le v delu prve dolžnice, ki je vložila ugovor, medtem ko je glede drugodolžnika postal pravnomočen.

Dolžnika na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pobot pomeni način prenehanja terjatve v skladu z materialnopravnimi določbami o pobotu - členi 311 do 318 Obligacijskega zakonika - OZ. Da v pobotu uveljavljana terjatev prve dolžnice obstoji, je ta izkazala s predložitvijo izvršilnega naslova - sodne odločbe, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, iz obeh izvršilnih naslovov, tako glede terjatve upnika, kot glede pobotne terjatve prve dolžnice izhaja višina in zapadlost teh terjatev in sodišče prve stopnje je smelo opraviti pobot terjatev ter ugotoviti, da je s tem terjatev upnika prenehala, ne da bi bilo potrebno kakorkoli zadevo "odstopiti pravdnemu sodišču v obravnavanje in odločanje", kot to predlaga pritožba, ko sedaj pritožba nakazuje, da bi morebiti lahko bila pobotna terjatev že poplačana, prezre, da upnik odgovora na ugovor ni vložil, zato se v skladu s prvim odstavkom člena 58 ZIZ šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, dolžnik pa je ob uveljavljanju pobota v bistvu izhajal iz dejstva, da pobotna terjatev še ni bila poplačana.

Pritrditi tudi ni mogoče stališču pritožbe, da bi smelo sodišče prve stopnje, glede na to, da je ugovor vložila le prva dolžnica, sklep o izvršbi razveljaviti le v delu, ki se nanaša na njo. Oba solidarna dolžnika odgovarjata za isto terjatev in v kolikor je upnikova terjatev prenehala zaradi pobota s protiterjatvijo enega solidarnega dolžnika, v materialnopravnem oziru to pomeni prenehanje obstoja terjatve glede obeh solidarnih dolžnikov. Tudi v členu 396 OZ je določeno, da se vsak solidarni dolžnik lahko sklicuje na pobot svojega sodolžnika oziroma ob določenih pogojih tudi solidarni dolžnik lahko pobota terjatev svojega sodolžnika do upnika. Glede na specifiko solidarnega dolžništva, ko vsi solidarni dolžniki odgovarjajo za isto terjatev v odnosu do upnika (lahko v celoti ali deloma), je nujna odločitev, da s tovrstnim dejanjem enega od solidarnih dolžnikov preneha celotna terjatev in je zaradi tega treba zaradi prenehanja terjatve v skladu z ugovornim razlogom iz člena 8 ZIZ sklep o izvršbi v celoti razveljaviti in predlog za izvršbo zavrniti, bodisi da gre za redni ugovorni postopek ali postopek na podlagi ugovora po izteku roka, sicer bi bila upniku dana možnost, svojo terjatev uveljavljati dvakrat, nasproti vsakemu solidarnemu dolžniku ločeno, kar pa je v nasprotju z naravo solidarne obveznosti. Teh materialnopravnih določb tudi v izvršilnem postopku ni mogoče spregledati in je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Ko pritožbeno sodišče tudi samo uradno upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava pri delu in odločitvi sodišča prve stopnje ni našlo, je glede na navedeno pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka člena 365 v zvezi s členom 36 in členom 353 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v povezavi s členom 15 ZIZ).

Ker upnik s svojo pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.