Tožena stranka sodišču prve stopnje očita nepravilno uporabo določbe drugega odstavka 214. člena ZPP. S tem uveljavlja očitek relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kar v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 186,66 EUR stroškov pritožbenega postopka v osmih dneh po vročitvi te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe plačati znesek 1.489,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.041,99 EUR od 14. 3. 2025 dalje in od zneska 447,07 EUR od 25. 3. 2025 dalje. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od prejema te sodbe plačati stroške postopka v višini 299,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.
2.Zoper izpodbijano sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi kršitev določb postopka pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške postopka tožene stranke, podredno, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo v celoti zavrne in toženi stranki naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka tožeči stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor skladno s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Navedeno pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, na relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa se ne ozira.
6.Iz dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da je bila toženi stranki za merilno mesto št. 000 na naslovu ..., v obdobju od decembra 2024 do februarja 2025 dobavljena električna energija. Pravdni stranki sta dne 31. 1. 2025 sklenili Pogodbo o dobavi električne energije št. MPO-ESI-000, na podlagi katere je tožeča stranka dobavljala električno energijo toženi stranki na navedeno merilno mesto ter ji obračunala dobavljeno energijo za pretekle mesece po obračunskih podatkih, prejetih s strani pristojnega distribucijskega operaterja. Tožeča stranka je toženi stranki v zvezi z dobavo električne energije izstavila tri račune, in sicer račun št. IR15842703 v znesku 518,45 EUR in z zapadlostjo 13. 3. 2025, ki je bil izdan v zvezi z obračunom dobavljene električne energije za december 2024; račun št. IR15842769 v znesku 523,54 EUR in z zapadlostjo 13. 3. 2025, ki je bil izdan v zvezi z obračunom dobavljene električne energije za januar 2025; račun št. IR15958706 v znesku 447,07 EUR in z zapadlostjo 24. 3. 2025, ki je bil izdan v zvezi z obračunom dobavljene električne energije za februar 2025. Tožeča stranka je vse tri račune poslala toženi stranki na njen naslov, s katerim je razpolagala. Tožena stranka nobenega od treh računov ni poravnala. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.
7.Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke (drugi odstavek 214. člena ZPP). Priznanih dejstev ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da tožena stranka ni prerekala navedb, ki jih je tožeča stranka podala v dopolnitvi tožbe. Ker dejansko stanje med strankama ni bilo sporno, sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka. Na podlagi neprerekanih navedb tožeče stranke je ugotovilo, da je tožeča stranka izstavila vse tri vtoževane račune in jih poslala toženi stranki na njen naslov, s katerim je razpolagala.
8.Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na kaj opira ugotovitev, da so bili vtoževani računi izstavljeni in poslani toženi stranki, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, da to ugotovitev opira na navedbe tožeče stranke v dopolnitvi tožbe, ki jih tožena stranka ni prerekala in se zato skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznane, zato jih skladno s prvim odstavkom 214. člena ZPP ni treba dokazovati.
9.S pritožbeno navedbo, da je tožena stranka skozi celoten postopek zatrjevala, da vtoževanih računov nikdar ni prejela, tožena stranka sodišču prve stopnje očita nepravilno uporabo določbe drugega odstavka 214. člena ZPP. S tem uveljavlja očitek relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 214. člena ZPP, kar v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).
10.V sporih majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da so bili računi izdani in toženi stranki vročeni, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo datum zapadlosti obveznosti iz vtoževanih računov, da tožeča stranka toženi stranki vtoževanih računov nikdar ni poslala in da je tožeča stranka vtoževane račune vložila šele v predmetnem sporu, zato niso upoštevne in jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
11.Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ). Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (drugi odstavek 299. člena OZ). Sodišče prve stopnje je na podlagi neprerekanih trditev tožeče stranke ugotovilo, da je tožeča stranka izstavila in poslala toženi stranki tri račune, pri čemer je bil datum zapadlosti računa št. IR15842703 v znesku 518,45 EUR in računa št. IR15842769 v znesku 523,54 EUR 13. 3. 2025, datum zapadlosti računa št. IR15958706 v znesku 447,07 EUR pa 24. 3. 2025. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno prisodilo zakonske zamudne obresti od zneska 1.041,99 EUR od 14. 3. 2025 dalje in od zneska 447,07 EUR od 25. 3. 2025 dalje, pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba v delu, ki se nanaša na znesek priznanih zamudnih obresti, napačna, pa ni utemeljen.
12.Ker so toženkini pritožbeni očitki neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
13.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po predloženem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 250 točk, kar znaša 150,00 EUR (tar. št. 22/1 OT), materialne stroške v višini 3,00 EUR (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 186,66 EUR. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti v roku osmih dni po prejemu te sodbe (četrti odstavek 458. člena ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje.