Jedro

Predhodno vprašanje je lahko le vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Meritorna odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke v predmetni zadevi ni odvisna od odločitve o odškodninski odgovornosti zavarovalnice, pri kateri je imela tožena stranka v času škodnega dogodka zavarovano svojo odgovornost. Čeprav obe sodišči obravnavata isti historični dogodek, ni podana odvisnost obveznosti v procesnem smislu. V vsakem postopku je torej treba odločiti o vprašanju odgovornosti za tožnikovo škodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo postopek, prekinjen s sklepom z dne 19. 10. 2016. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo razveljavitev ter naložitev plačila stroškov pritožbenega postopka tožniku. Navaja, da je sodišče prve stopnje postopek prekinilo na obravnavi 19. 10. 2016 do pravnomočne odločitve v zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Krškem opr. št. I P 17/2015, ki pa še ni pravnomočno zaključen. Dodaja, da je bila v navedeni zadevi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 2633/2017 z dne 21. 3. 2018 razen v zavrnilnem delu, razveljavljena sodba sodišča prve stopnje in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da tožena stranka v navedenem postopku (zavarovalnica A. d. d.) in stranski intervenient (tožena stranka iz tega postopka) nista s strani sodišča prejela delnega umika tožbe s strani tožnika. Ponavlja, da navedeni postopek ni pravnomočno zaključen, zaradi česar ni mogoče sklepati, da je odpadel razlog, zaradi katerega je bil prekinjen predmetni delovni spor. Zatrjuje kršitev 208. člena ZPP in kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj iz sklepa ni razvidno, kaj konkretno je pri izdaji izpodbijanega sklepa sodišče štelo kot razloge za prekinitev postopka in kateri od teh razlogov naj bi odpadel ter zakaj. Navaja, da se predlog stranke za nadaljevanje postopka iz tretjega odstavka 208. člena ZPP ne more šteti za razlog nadaljevanja prekinjenega postopka, ampak je razlog treba obrazloženo ugotoviti v primeru nadaljevanja postopka, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, saj izpodbijani sklep vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato ga je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo.

5. V predmetni zadevi je tožnik zahteval plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu od tožene stranke kot svojega delodajalca. V zvezi z istim škodnim dogodkom je v postopku pred Okrožnim sodiščem v Krškem, ki teče pod opr. št. I P 17/2015, uveljavljal plačilo odškodnine od zavarovalnice A. d. d., pri kateri je imela tožena stranka zavarovano splošno odgovornost na dan škodnega dogodka. Tožena stranka je v predlogu za prekinitev postopka navedla, da se v tem pravdnem postopku obravnava vprašanja, ki so kot predhodna vprašanja relevantna za predmetni pravdni postopek. Na naroku za glavno obravnavo 19. 10. 2016 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek prekine do pravnomočne odločitve v zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Krškem opr. št. I P 17/2015. 6. Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo nadaljevati postopek v tem individualnem delovnem sporu. Odločitev v izpodbijanem sklepu je pravilna, a iz drugih razlogov od tistih, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. V obravnavani zadevi ne gre za predhodno vprašanje v smislu 21. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) in tudi ne po 13. členu ZPP. Predhodno vprašanje je lahko le vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Meritorna odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke v predmetni zadevi ni odvisna od odločitve o odškodninski odgovornosti zavarovalnice, pri kateri je imela tožena stranka v času škodnega dogodka zavarovano svojo odgovornost. Čeprav obe sodišči obravnavata isti historični dogodek, ni podana odvisnost obveznosti v procesnem smislu. V vsakem postopku je torej treba odločiti o vprašanju odgovornosti za tožnikovo škodo (prim. s sklepom Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 213/2002). Poleg tega je tožnik v predmetni zadevi skrčil tožbeni zahtevek za s strani zavarovalnice plačano odškodnino iz naslova nepremoženjske škode (62.788,60 EUR) in zahteva le še razliko do prvotno zahtevanega zneska. Zaradi navedenega ni bilo podlage za prekinitev postopka, zato je sklep o nadaljevanju postopka pravilen.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.