Jedro

Če je izvršba ustavljena zaradi neplačila predujma, izvršitelju ne pripadajo stroški za vpis izvršilne zadeve v evidenco izvršitelja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog izvršitelja za odmero stroškov zavrne.

Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške izvršitelja na 1190,00 SIT in odločilo, da predstavljajo stroške izvršilnega postopka.

Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil upnik, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljvi. Navaja, da bi bil izvršitelj dolžan oziroma upravičen postopati po sklepu sodišča in izvajati svoje storitve samo v primeru, če bi mu upnik plačal predujem. Upnik predujma ni plačal, ker storitev izvršitelja ni potreboval, zato ni dolžan plačati nobene njegove storitve.

Pritožba je utemeljena.

Pojem izvršiteljske storitve opredeljuje 2. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS, št.32/2000, v nadaljevanju Pravilnik o tarifi): Izvršiteljska storitev so vsa dejanja izvršbe in zavarovanja, ki jih izvršitelj opravi na podlagi sklepa ali odredbe sodišča oziroma drugega z zakonom določenega organa ter v skladu z drugimi predpisi, ki določajo opravila izvršitelja. Poleg vrednotenja izvršiteljskih storitev po 2. členu, ki se opravljajo v fazi opravi izvršbe, Pravilnik o tarifi določa tudi povračilo nekaterih stroškov izvršitelju v zvezi z opravljanjem posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja (1. čl. Pravilnika o tarifi), to je povračilo stroškov v zvezi z opravljanjem dejanj pred fazo oprave izvršbe. Takšno opravilo je naprimer vpis v evidenco zadev pri izvršitelju (člen 20 - 31 Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, v nadaljevanju Pravilnik o opravljanju službe). Medtem ko izvršitelj začne opravljati posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja v fazi oprave izvršbe, ko prejme sklep sodišča, ki vodi izvršilni postopek ali postopek zavarovanja, o določitvi izvršitelja, ko prejme odredbo sodišča o opravi dejanj izvršbe ter ko na svoj račun od upnika prejme predujem za stroške za opravo dejanj izvršbe ali zavrovanja (1. odst. 29. čl. Pravilnika o opravljanju službe), je dolžan zadevo vpisati v evidenco takoj, ko jo prejme v izvršitev (1. odst. 21. čl. Pravilnika o oprvljanju službe), torej ko mu sodišče, ki vodi izvršilni postopek ali postopek zavrovanja, pošlje sklep o določitvi izvršitelja.

Izvršitelj je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje, na predlog Zbornice izvršiteljev (291. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). To pomeni, da pri odmeri stroškov izvršiteljev ne velja načelo proste presoje o višini stroškov, ampak je sodišče vezano na predpisano tarifo. Ta v tar. št. 11 med drugim določa, da izvršitelju pripada plačilo v stalnem znesku za seznanitev s spisom in vpis v evidenco. Predvideno je torej plačilo za kumulativno opravljeni storitvi, od katerih se prva opravi v fazi oprave izvršbe, druga (vpis v evidenco) pa že, ko izvršitelj zadevo prejme v izvršitev.

V konkretnem primeru je sodišče s sklepom z dne 4.5.2000 določilo izvršitelja, nato pa je izvršbo s sklepom z dne 5.9.2000 ustavilo, ker ni bil založen predujem za izvršilne stroške (3. odst. 38. čl. ZIZ). Izvršitelj tako ni prejel odredbe sodišča o opravi izvršbe ne ustreznih listin iz 4. odst. 19. čl. Pravilnika o opravljanju službe, pa tudi ne predujma za stroške za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja. To napotuje na sklep, da niso bili dani pogoji za začetek opravljanja posameznih dejanj izvršbe, pa tudi ne pogoji za seznanitev s spisom. Ker je v tar. št. 11 Pravilnika o tarifi določeno, da je izvršitelj upravičen do plačila za storitev v stalnem znesku v višini 25 točk za postavko "seznanitev s spisom in vpis v evidenco", česar pa izvršitelj ni v celoti opravil, ni upravičen do plačila za opravljeno delo. Ker upnik ni založil stroškov za delo izvršitelja, je bil sankcioniran s tem, da je sodišče izvršbo ustavilo. V tarifi za plačilo dela izvršiteljev ni podlage, da bi izvršitelj lahko zahteval plačilo določenih stroškov za opravljanje dejanj izvršbe, če do njih zaradi ustavitve izvršbe ni prišlo, prav tako pa tarifa ne nudi opore za zaključek, da mu pripada plačilo zgolj za vpis v evidenco izvršitelja.

Ker je torej pritožba upnika utemeljena, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog izvršitelja za odmero stroškov zavrnilo (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Pritožbeno sodišče je odločilo, da upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Ker je bila izvršba ustavljena, povrnitev stroškov pritožbenega postopka ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku, prav tako pa v določilu 38. čl. ZIZ ni podlage, da bi moral te stroške kriti izvršitelj.