Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker se sodišče prve stopnje glede obstoja dejstev, relevantnih za uporabo določbe 6.a člena ZP-1, sklicuje na okoliščine, ki so nastale po storitvi prekrška, so pritožbeni očitki, da iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhajajo okoliščine iz 6.a člena ZP-1, utemeljeni.
Pritožbi prekrškovnega organa se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo vlagateljevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po 2.b točki prvega odstavka 57. člena ZNB, ki naj bi ga storil s tem, ker je zavestno kršil četrti odstavek 19.b člena ZNB, saj je dne 11. 11. 2021 ob 21:05 uri zase izpolnil in tako pridobil izjavo o seznanitvi z napotitvijo v karanteno na domu, številka 181-11/2021/2775/13322, saj ni bil v visoko tveganem stiku z okuženo osebo, na podlagi 9. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo (I. točka izreka) ter odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun (II. točka izreka).
2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter kršitve materialnih določb ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek po 1. in 2. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Z odločbo o prekršku Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Celje in Dravograd, št. 7106-1953/2021 z dne 4. 2. 2021 je prekrškovni organ storilcu očital: - da je dne 11. 11. 2021 ob 21:05 uri zase izpolnil in tako pridobil Izjavo o seznanitvi z napotitvijo v karanteno na domu št. 181-11/2021-2775-13322, čeprav ni bil v visoko tveganem stiku z okuženo osebo, - da je s tem zavestno kršil četrti odstavek 19.b člena ZNB ter zato storil prekršek po 2.b točki prvega odstavka 57. člena ZNB.
5. Prekršek po 2.b točki prvega odstavka 57. člena ZNB je storjen, če pri izpolnjevanju podatkov na podlagi četrtega in petega odstavka 19.b člena1 tega zakona oseba navede neresnične podatke, na podlagi katerih pridobi izjavo o karanteni na domu, čeprav ni bila v visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni ali ne prihaja iz območja z visokim tveganjem za okužbo.
6. V vloženi ZSV je storilec pojasnjeval sosledje dogodkov, zaradi katerih je menil, da mora izpolniti izjavo, zatrjeval zmoto pri izpolnitvi izjave ter opozarjal, da sistem naknadno ne dopušča več izbrisa te izjave. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje ugodilo storilčevi ZSV, ker je najprej zaključilo, da vodenje postopka o prekršku ne bi bilo več smotrno, saj gre za prekršek neznatnega pomena.
Po 6.a členu ZP-1 se za prekršek neznatnega pomena šteje prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica ali je ta neznatna.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da so za zaključek o obstoju prekrška neznatnega pomena relevantne okoliščine, ki so obstajale v času storitve prekrška2. Sodišče prve stopnje je kot okoliščine, ki delajo prekršek, storjen v novembru 2021 posebno lahek in pri katerem ni nastala škodljiva posledica utemeljevalo z dejstvom, da je Vlada RS s sklepom z dne 31. 5. 2022 odpravila vse ukrepe za preprečevanje in obvladovanje okužb s Covidom-19, prav tako pa Vlada pripravlja sistemski zakon za popravo krivic oziroma odpravo prekrškovnih postopkov uvedenih zoper državljane v času epidemije, ki so bili uvedeni na podlagi nezakonitih in neustavnih ukrepov. Ker se sodišče prve stopnje glede obstoja dejstev, relevantnih za uporabo določbe 6.a člena ZP-1, sklicuje na okoliščine, ki so nastale po storitvi prekrška, so pritožbeni očitki, da iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhajajo okoliščine iz 6.a člena ZP-1, utemeljeni.
7. Pri tem pa pritožba tudi utemeljeno izpostavlja, da je ob sklicevanju sodišča prve stopnje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US RS) U-I-155/2020, mogoče sklepati, da je sodišče očitno izhajalo iz napačne pravne podlage, ko je zaključilo, da glede na navedeno odločbo US RS ni mogoče govoriti o tem, da bi bil v kritičnem času veljavni Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenosti in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/212 in 155/21), ki je bil izdan prav na podlagi 4. točke prvega odstavka 39. člena ZNB , v skladu z ustavo. V zvezi z navedenim so namreč pravilne pritožbene trditve, da sklicevanje na odločbo US RS U-I-155/2020 ni pravilno, saj se navedena odločba nanaša na določbo 4. točke prvega odstavka člena 39 ZNB3, v predmetni zadevi pa prekrškovni organ storilcu očita kršitev 19.b člena ZNB, ki ni bil presojan v izpodbijani odločbi US RS.
8. Ob navedenem pa je na mestu zaključek, da pritožba utemeljeno očita tudi obremenjenost sodbe s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma so razlogi o odločilnih dejstvih pomanjkljivi in nerazumljivi. Sodišče prve stopnje namreč ugotavlja obstoj prekrška neznatnega pomena, torej da je prekršek bil storjen, vendar v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega, pri tem pa objektivnih in subjektivnih znakov očitanega prekrška po 19.b členu ZNB sploh ne ugotavlja ter v zvezi z njimi razlogov ne navaja. Po drugi strani pa sodišče zaključuje o protiustavnosti člena 39 ZNB, in torej smiselno zaključuje, da dejanje, zaradi katerega je zoper storilca začet postopek, ni prekršek, kar pa nasprotuje razlogom o obstoju prekrška neznatnega pomena po 19. b členu ZNB.
9. Ker pritožbeno sodišče glede na njeno naravo izkazane kršitve določb postopka o prekršku ne more samo odpraviti, je izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek (peti odstavek 163. člena ZP-1).
10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje znova odločiti o vloženi ZSV ter pri tem odpraviti v obrazložitvi tega sklepa izpostavljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku in za svojo določitev v zvezi z odločilnimi dejstvi navesti celovite razloge, ki si ne nasprotujejo. Pri tem bo pri ugotavljanju odločilnih dejstev in navajanju razlogov moralo prvenstveno izhajati iz pravilne pravne podlage, torej 2.b točke prvega odstavka 57. člena v zvezi z 19.b členom ZNB. V kolikor bo ugotovilo, da je bil prekršek storjen, bo moralo navesti tudi jasne razloge o objektivnih in subjektivnih znakih prekrška.
1 Po četrtem odstavku 19.b člena ZNB oseba zaradi pridobitve izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi izpolni naslednje podatke: osebno ime, dan, mesec in leto rojstva, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima, naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta, naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta, telefonska številka, elektronski naslov, osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo, osebno ime osebe s potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona, od katere je bila neposredno obveščena, da je visoko tvegani stik in datum visoko tveganega stika in datum obvestila o visoko tveganem stiku v primeru, ko je bila o temu obveščena prek prostovoljne mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z drugimi uporabniki s potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona. 2 Glej: VSRS Sodba IV Ips 40/2017, VSRS Sodba IV Ips 125/2013. 3 „Glede na navedeno Ustavno sodišče ugotavlja, da je zakonodajalec s 4. točko prvega odstavka 39. člena ZNB pooblastil Vlado, da zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni odloča o posegih v pravice do svobodne gospodarske pobude in svobode dela, ne da bi ji določil zadostno vsebinsko podlago za izvrševanje tega pooblastila. Izpodbijana 4. točka prvega odstavka 39. člena ZNB je zato v neskladju z 49. členom in prvim odstavkom 74. člena Ustave.“ (29. točka obrazložitve odločbe US RS U-I-155/20)