Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je v tej pravdi uveljavljala plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Tožnica je utrpela: trimaleorni zlom desnega gležnja, zlom zunanjega gležnja levo, zlom prsnice, zlom prvega ledvenega vretenca v področju trupa, nateg mišic vratu, udarnino trebuha in odrgnine trebuha.

2. Tožnica je trpela hude trajne bolečine 5 dni, hude občasne bolečine 5 dni, srednje hude trajne bolečine 2 tedna in srednje hude občasne bolečine 3 tedne in trajne lahke bolečine 6 tednov. Lažje bolečine bo trpela tudi v bodoče. Hospitalizirana je bila trikrat, in sicer skupaj 23 dni, enkrat je bila operirana v splošni anesteziji, drugič z lokalno anestezijo, v zdravilišču je bila 22 dni, mavec je nosila mesec dni, na invalidskem vozičku je bila dober mesec in pol, nato je štiri mesece uporabljala bergle in kasneje po zadnji operaciji še en mesec.

3. Tožničina življenjska aktivnost je zmanjšana do 13 %, ne more hoditi na planinske izlete, morala je opustiti športne dejavnosti, ne more nositi čevljev z visoko peto, težko hodi po stopnicah ter mora za vsa opravila vlagati več napora.

4. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati odškodnino v znesku 40.940,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 9. 2016 dalje, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Temelj odškodninske obveznosti med pravdnima strankama ni bil sporen, zato je moralo sodišče ugotoviti samo še obseg škode in odmeriti pravično denarno odškodnino. Sodišče je ocenilo, da le-ta za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 30.000,00 EUR, strah 3.500,00 EUR, skaženost 4.000,00 EUR in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 28.000,00 EUR. Sodišče je tožnici priznalo tudi materialno škodo v višini 4.440,00 EUR. Ker je toženka tožnici pred pravdo plačala že 29.000,00 EUR, je sodišče toženki naložilo še plačilo v izreku navedene vrednosti.

5. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je prisojeni znesek znižalo na 17.940,00 EUR, v preostalem pa je pritožbo tožnice zavrnilo in v nespremenjenem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je menilo, da je odmera odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pretirana in je tako prvo znižalo na 20.000 EUR in drugo na 15.000,00 EUR. Iz naslova nepremoženjske škode je tako sodišče druge stopnje tožnici priznalo 42.500 EUR oziroma 40,6 povprečnih neto plač. Glede na že opravljeno predpravdno plačilo, je prisojeni znesek ustrezno zmanjšalo.

6. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja vprašanje, ali je višina prisojene denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti primerna. Tožnica predlaga dopustitev revizije z navedenim vprašanjem in se ob tem sklicuje na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v zadevah: II Ips 285/2014 z dne 25. 2. 2016, II Ips 121/2012 z dne 29. 8. 2013, II Ips 255/2014 z dne 28. 1. 2016, II Ips 155/2015 z dne 13. 10. 2016, II Ips 328/2014 z dne 19. 5. 2016, II DoR 361/2016 z dne 26. 1. 2017 in Višjega sodišča v Celju Cp 762/2012 z dne 10. 4. 2013. Navaja, da gre v navedenih zadevah za primerljive poškodbe, pa je bila prisojena višja odškodnina. V zadevi II Ips 121/2012 pa gre celo za blažje poškodbe, a je bila odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti celo višja, in sicer 19.000,00 EUR. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in kršitev ustavnih pravic do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in enakega sodnega varstva pravic (22. člen Ustave RS).

7. Predlog ni utemeljen.

8. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).