Jedro

Ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, je on tisti, ki sprejema odločitev, ali bo predlagal neposredno uresničitev terjatve iz izvršilnega naslova s prisilnimi sredstvi (izvršbo), ali bo predlagal zgolj ustanovitev zastavne pravice za zavarovanje svoje denarne terjatve, ne da bi hkrati predlagal tudi prodajo predmeta izvršbe (zavarovanje). S slednjim upnik pridobi zgolj zastavno pravico na nepremičnini (prvi odstavek 244. člena ZIZ) in s tem varstvo vrstnega reda, medtem ko v primeru izvršbe poleg zastavne pravice na nepremičnini dolžnika pridobi še pravico do prodaje le-te in poplačilo iz te nepremičnine. Upnik z izvršbo ne doseže le stvarnopravnega zavarovanja, kar je končni cilj zavarovanja, temveč je njegovo upravičenje širše, saj vključuje tudi prodajo nepremičnine in poplačilo njegove terjatve iz kupnine pridobljene s prodajo nepremičnine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju.

2. Proti sklepu se pravočasno pritožuje dolžnik. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Povzema vsebino izpodbijanega sklepa in trdi, da upnik nikoli ni obvestil dolžnika o obstoju kakršnekoli davčne obveznosti. Domnevni izvršilni naslov je prejel kot prilogo k predlogu za zavarovanje, zato se do domnevnih obveznosti ne more natančneje opredeliti in jih v celoti prereka. Še posebej nasprotuje predlagani izvršbi za terjatev iz naslova DDV za obdobje november 2008, saj je dolžnik zgolj fizična oseba in ne opravlja nikakršne dejavnosti. Prav tako je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine nezakonit. V predlogu za izvršbo je za terjatev na podlagi treh posamičnih postavk zavedena kataloška številka 3, kar skladno z navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo pomeni javno listino, medtem ko v izvršilnem naslovu predstavlja znesek 12.864,94 EUR zamudne obresti, znesek 209,26 EUR pa stroške prejšnjih davčnih izvršb. Kataloška oznaka za obračun obresti je številka 7 in ne 3. Izdaja sklepa na podlagi nepravilnih podatkov je nedopustna. Predlaga razveljavitev sklepa in naložitev ugovornih stroškov upniku.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. V uvodu pojasni, da je dolžniku obstoj in znesek njegovih obveznosti poznan. Med drugim je davčni organ upnika iste terjatve že terjal v postopku izvršbe na nepremično premoženje, in sicer na podlagi sklepa In 18/2013, pravnomočnem 24. 4. 2013. Predmetna izvršba je bila zaradi neuspešne javne dražbe 14. 4. 2016 ustavljena in nato v letu 2017 predlagana nova. Pojasni, da je zoper dolžnika tekla premičninska izvršba in so mu bili vročeni sklepi ter da je bil dolžniku na podlagi davčnega inšpekcijskega nadzora z odločbo odmerjen dohodek iz dejavnosti.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je upnik na podlagi seznama izvršilnih naslovov predlagal zavarovanje terjatve iz izvršilnega naslova, in sicer z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah (243. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Sodišče prve stopnje je njegovemu predlogu ugodilo. Po 3. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi druga izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v 9. točki drugega odstavka 145. člena določa, da je seznam izvršilnih naslovov izvršilni naslov. Upnik je v konkretni zadevi tako imel podlago za svoj zahtevek.

6. Ko upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, je on tisti, ki sprejema odločitev, ali bo predlagal neposredno uresničitev terjatve iz izvršilnega naslova s prisilnimi sredstvi (izvršbo), ali bo predlagal zgolj ustanovitev zastavne pravice za zavarovanje svoje denarne terjatve, ne da bi hkrati predlagal tudi prodajo predmeta izvršbe (zavarovanje). S slednjim upnik pridobi zgolj zastavno pravico na nepremičnini (prvi odstavek 244. člena ZIZ) in s tem varstvo vrstnega reda, medtem ko v primeru izvršbe poleg zastavne pravice na nepremičnini dolžnika pridobi še pravico do prodaje le-te in poplačilo iz te nepremičnine. Upnik z izvršbo ne doseže le stvarnopravnega zavarovanja, kar je končni cilj zavarovanja, temveč je njegovo upravičenje širše, saj vključuje tudi prodajo nepremičnine in poplačilo njegove terjatve iz kupnine pridobljene s prodajo nepremičnine.

7. S predlaganim in dovoljenim zavarovanjem terjatve je upnik v konkretni zadevi pridobil zgolj zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah za zavarovanje svoje terjatve, zato kasneje dovoljena izvršba, s katero je upnik pridobil še pravico do prodaje in poplačila, kar je po vsebini širše upravičenje, ni ovira za predhodni postopek zavarovanja. Sodišče prve stopnje je ta ugovorni razlog utemeljeno zavrnilo in je pritožbeno naziranje, ko dolžnik ponavlja ugovorne navedbe, zavrniti.

8. Zastavna pravica ustanovljena za zavarovanje denarne terjatve v korist upnika na nepremičnini dolžnika upniku omogoča, da se v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred drugimi upniki zastavitelja. Varovan je vrstni red zastavitelja, prav tako ima vknjižba zastavne pravice in zaznambe izvršljivosti terjatve za posledico, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil pozneje (245. člen ZIZ). Upnik je varovan nasproti novim upnikom, kot tudi novim lastnikom.

9. Kot že pojasnjeno zgoraj, izvršba tako kot zavarovanje, obsega ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini dolžnika za zavarovanje denarne terjatve upnika, kot tudi njegovo prodajo in poplačilo iz nje. V primeru, da je izvršilni postopek prodaje nepremičnine neuspešen, pa upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje njegove terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (četrti odstavek 194. člena ZIZ).1 Upnik v primeru ustavitve postopka izvršbe zaradi neupešne prodaje še naprej ohranja zavarovanje na predmetni nepremičnini in je varovan njegov vrstni red, kot tudi upravičenje oprave izvršbe proti novemu lastniku nepremičnine. Za ponovno predlaganje zavarovanja že zavarovane terjatve zato nima pravnega interesa.

10. Iz samih navedb upnika v odgovoru na pritožbo, kot tudi iz podatkov zemljiške knjižne ter izvršilne zadeve In 18/2013, vodene pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici, kamor je drugostopenjsko sodišče vpogledalo, izhaja, da je upnik za predmetno terjatev dolžnika: glavnico 15.486,85 EUR, (takratnih) zamudnih obresti 6.205,19 EUR ter stroškov 44,26 EUR, že predlagal izvršbo na dolžnikovih dveh nepremičninah ter je bila ta tudi dovoljena,2 nato pa s sklepom z dne 14. 4. 2016 zaradi neuspešne prodaje ustavljena. Kot je sodišče obrazložilo v sklepu o ustavitvi z dne 14. 4. 2016, je upnik obdržal zastavno pravico na nepremičninah za zavarovanje svoje terjatve. Slednje izhaja tudi iz podatkov zemljiške knjige.3

11. V posledici ugotovljenega, da ima upnik za pretežni del terjatve na nepremičninah dolžnika že ustanovljeno zastavno pravico in zato nima pravnega interesa za predlaganje ponovnega zavarovanja, pri čemer iz podatkov zemljiške knjige ni moč natančno ugotoviti obsega že zavarovane terjatve, je bilo potrebno prvostopenjsko odločbo razveljaviti in vrniti v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V njem bo sodišče po vpogledu v citirano zadevo In 18/2013 in po potrebi po pozivu upniku, da se izjasni glede obsega terjatve, za katero vztraja pri zavarovanju, ugotovilo, za katere terjatve je upnik že pridobil zavarovanje in nato ob upoštevanju izkazanega pravnega interesa ponovno odločilo o ugovoru.

12. V posledici neizkazane procesne predpostavke v delu že zavarovane terjatve je sodišče prve stopnje sklep razveljavilo z napotki sodišču prve stopnje, da dopolni postopek. Glede na naravo in okoliščine postopka je ocenilo, da dopolnitev opravljena v skladu z gornjimi napotki v bistvenem ne bo podaljšala postopka, kot v primeru, če bi dopolnitev opravilo sodišče druge stopnje. Sprejeta odločitev zato ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Prav tako bi odločitev sprejeta pred sodiščem druge stopnje v primeru, da bi dopolnitev predstavljala podlago za drugačno odločitev, strankam odvzela pravico do pritožbe. S tem bi bila kršena temeljna ustavna pravica (14. člen Ustave Republike Slovenije).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila sprejeta na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri sodišče v primeru, če razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v delu, v katerem je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Po prvem odstavku 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe le v primeru, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen in v primeru, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo. Po tretjem odstavku citiranega člena sodišče izbriše tudi hipoteko. 2 Sklep o izvršbi In 18/2013 z dne 25. 1. 2013. 3 Pri dolžnikovih nepremičninah je vknjižena hipoteka ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve upnika in zaznamba sklepa o izvršbi In 18/2013 z dne 25. 1. 2013.