Jedro

Pritožbi je pritrditi tudi v delu, ko izpostavlja, da je prvo sodišče v točki 6 zapisalo, da je storilkin predlog tekom postopka za izločitev zvočnega zapisa na zgoščenki CD z napisom posnetek A. A. z dne 6. 5. 2020 neutemeljen, zaradi česar je sodišče odločilo, da takega posnetka na predloženem CD ne bo upoštevalo, v nadaljevanju pa je dopustilo izpoved policistke PP ... B. B., ki je natančno izpovedovala o vsebini zvočnega posnetka, ki ji ga je po prihodu policistov predvajala C. C. s svojega telefona, to pa so tisti očitki in besede, ki izhajajo tudi iz tenorja odločbe prekrškovnega organa, v nadaljevanju pa je prav na to izpovedbo vezalo tudi verodostojnost in dokazno oceno izpovedbe oškodovanke C. C., zato je taka dokazna ocena glede na predhodno odločitev sodišča, da zvočnega zapisa na zgoščenki CD, ki ga je predložila oškodovanka ne bo upoštevalo, pomanjkljiva in nejasna in v neskladju z določbo člena 68 ZP-1, ki izrecno določa, da mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa tista dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in skrbno mora raziskati vse tiste okoliščine in dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi tista, ki so mu v korist, nikakor pa ne sme pri tem svoje odločitve graditi na nezakonitih dokazih (6. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1).

Izrek

Pritožbi storilke se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva prvemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je prvo sodišče z izpodbijano sodbo storilkino zahtevo za sodno varstvo (v nadaljevanju: ZSV) v hitrem postopku o prekršku zavrnilo kot neutemeljeno in storilki v plačilo naložilo še sodno takso v višini 40,00 EUR.

2. Storilka taki odločitvi prvega sodišča nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, kršitev materialnih določb zakona, pritožuje pa se tudi zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi izrečene sankcije in predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se storilkini ZSV ugodi in se odločba prekrškovnega organa PP ... z dne 10. 6. 2020 odpravi, podredno pa, da se izpodbijana sodba razveljavi in vrne zadeva prvemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V hitrem postopku o prekršku je prekrškovni organ PP ... storilki 10. 6. 2019 izdal odločbo, v kateri ji očita, da se je 16. 5. 2020 ob 20.15 uri pred stanovanjsko hišo na naslovu C. na nesramen in žaljiv način vedla do C. C., s tem, da je zaradi dalj časa trajajočih medsosedskih sporov v zvezi s služnostjo kričala in zmerjala D. D. ter jih preklinjala z izrazi, ki izhajajo iz izreka te odločbe in posledično pri oškodovanki C. C. povzročila občutek prizadetosti in užaljenosti, s čemer je kršila določbo prvega odstavka člena 6 ZJRM-1. Prvo sodišče je v izpodbijano sodbo (točka 2) v bistvenih delih povzelo storilkino ZSV, nato pa je dopolnilo dokazni postopek, v katerem je zaslišalo storilko in oškodovano C. C. ter priči E. E. in F. F. ter policistko PP ... B. B., na podlagi tako dopolnjenega dokaznega postopka je v točkah 13) in 14) zapisalo svojo dokazno oceno, na podlagi katere je zaključilo, da storilkina ZSV ni utemeljena.

5. Storilka sicer v okviru utemeljitve kršitve materialnih določb zakona navaja, da je prvo sodišče že pri zapisu storilkinega subjektivnega odnosa do storjenega prekrška storilo bistveno kršitev, saj se storilki po eni strani očita eventualni naklep, ob dodatnem zapisu v točki 16) izpodbijane sodbe pa, da bi se mogla in morala zavedati, kar pa ni zavestna sestavina eventualnega naklepa, temveč nezavestne malomarnosti.

6. Bistvena sestavina vsake sodne odločbe, s katero se presoja odgovornost posameznega storilca v postopku o prekršku je tudi navedba razlogov za storilčevo krivdo in prav ima pritožba, da takšni razlogi morajo biti jasni in določni. Prvo sodišče je tako, kot pravilno povzema pritožba, v točki 16) za storilkino krivdo navedlo, da se je storilka kot polnoletna oseba zavedala, oziroma bi se morala in mogla zavedati, da je vedenje na drzen, nesramen in žaljiv način prepovedano, vendar pa je bila kljub temu nesramna in žaljiva do oškodovanke, zaradi česar je po presoji sodišča prekršek storila z eventualnim naklepom, saj je privolila v nastanek prepovedane posledice. Iz določbe osmega odstavka člena ZP-1 namreč izhaja, da v kolikor ni v tem zakonu drugače določeno, se v postopku o prekršku smiselno uporabljajo določbe KZ-1 glede silobrana, skrajne sile, prisiljenosti, neprištevnosti, naklepa, malomarnosti, dejanske in pravne zmote, napeljevanja in pomoči ter časa in kraja storitve prekrška, kar pomeni, da mora sodišče v takih primerih storilčevo odgovornost presojati po določbah navedenega zakona, ki v členih od 24 do 27 opredeljuje, kdaj je kaznivo dejanje storjeno z naklepom (direktnim ali eventualnim), kdaj pa z malomarnostjo (zavestno oziroma nezavestno malomarnostjo). Strinjati se je s pritožbo, da prvo sodišče v razlogih za storilkino krivdo najprej navede, da se je storilka zavedala oziroma bi se morala in mogla zavedati, da je tako vedénje, kot se ji očita, prepovedano, kar so sestavine nezavestne malomarnosti, nato pa zaključi, da je storilka prekršek storila z eventualnim naklepom, čeprav zanj navede le voljni element. Navedeno pomeni, da so takšni razlogi za subjektivni odnos storilke do očitanega prekrška nejasni, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, ki ima za posledico skladno z zakonskim pooblastilom iz petega odstavka člena 163 ZP-1 razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvemu sodišču v nov postopek.

7. Pritožbi pa je pritrditi tudi v delu, ko izpostavlja, da je prvo sodišče v točki 6) zapisalo, da je storilkin predlog tekom postopka za izločitev zvočnega zapisa na zgoščenki CD z napisom posnetek A. A. z dne 6. 5. 2020 neutemeljen, zaradi česar je sodišče odločilo, da takega posnetka na predloženem CD ne bo upoštevalo, v nadaljevanju pa je dopustilo izpoved policistke PP ... B. B., ki je natančno izpovedovala o vsebini zvočnega posnetka, ki ji ga je po prihodu policistov predvajala C. C. s svojega telefona, to pa so tisti očitki in besede, ki izhajajo tudi iz tenorja odločbe prekrškovnega organa, v nadaljevanju pa je prav na to izpovedbo vezalo tudi verodostojnost in dokazno oceno izpovedbe oškodovanke C. C., zato je taka dokazna ocena glede na predhodno odločitev sodišča, da zvočnega zapisa na zgoščenki CD, ki ga je predložila oškodovanka ne bo upoštevalo, pomanjkljiva in nejasna in v neskladju z določbo člena 68 ZP-1, ki izrecno določa, da mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa tista dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in skrbno mora raziskati vse tiste okoliščine in dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi tista, ki so mu v korist, nikakor pa ne sme pri tem svoje odločitve graditi na nezakonitih dokazih (6. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1), kar je prvo sodišče v obravnavanem primeru tako, kot utemeljeno izpostavlja pritožba, tudi storilo. Takšna kršitev pa ima prav tako za podlago razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvemu sodišču v nov postopek.

8. V ponovljenem postopku bo moralo prvo sodišče po potrebi ponoviti vse izvedene dokaze, pri čemer ne bo smelo spregledati, da je že sprejelo odločitev o izločitvi zvočnega zapisa na zgoščenki CD z napisom posnetek A. A. z dne 16. 5. 2020. Posebno pozornost pa bo moralo nameniti v pritožbi izpostavljenemu dejstvu, ki pod vprašaj postavlja ključno dejstvo, zoper koga naj bi bile storilkine besede sploh naperjene, saj tudi o tem sodba sodišča prve stopnje doslej ne vsebuje nobenih razlogov, ker tudi iz same odločbe prekrškovnega organa izhaja, da naj bi storilka žalila D. D., ne pa konkretno C. C. Zato bo moralo sodišče v ponovljenem postopku posebno pozornost nameniti prav ugotavljanju tega ključnega dejstva, komu naj bi bile izrečene žaljivke sploh namenjene, saj tega doslej še ni ugotavljalo niti se o tem ni izjasnilo, zlasti glede na trditve storilke, da domnevne oškodovanke C. C. sploh ni videla in niti ni vedela da je tam navzoča in o čemer sta izpovedali tudi preostali dve zaslišani priči. Le tako ponovljen dokazni postopek ob upoštevanju pritožbenih izvajanj bo na podlagi pravilne, kritične in natančne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov ponudil odgovor na vprašanje, ali je storilkina ZSV utemeljena ali ne.