Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S tem, ko dolžnica zatrjuje in z listino dokazuje, da sta z upnico sklenili dogovor, da bo upnica počakala z izterjavo dolga do izida preživninske sodbe po tožbi mlad. hčerke dolžnice zoper njenega očeta (za čigar prež. obveznost zalaga denar dolžnica kot mati) in ob upoštevanju njene nadaljnje trditve, da preživninska pravdna zadeva še ni zaključena, vzbudi dvom v pravilnost izdanega sklepa o izvršbi.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče zaradi izterjave upničine terjatve v znesku 473.568,10 SIT z obrestmi ter pravdnih in izvršilnih stroškov dovolilo izvršbo z rubežem prejemkov dolžnice ter z njihovim izplačevanjem s strani dolžnikovega dolžnika na upnikov žiro račun ter z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari in pravic, ki se nahajajo na njegovem naslovu v D. in s poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo premičnih stvari in pravic.
Proti sklepu je dolžnica ugovarjala, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zopet zgolj smiselno predlaga njegovo razveljavitev. Pojasnjuje, da je bila po razpravi na sodišču dne 21.1.1998 klicana dne 17.2.1998 k upniku na dodatni razgovor glede možnosti poravnave njenega dolga, kjer so se dogovorili ter tudi podpisali dodatni dogovor, da bodo počakali na razplet sodbe v zvezi z večletnim neplačevanjem preživnine očeta njene hčere, za katero vsa ta leta sama skrbi in zalaga denar (KT 129/97-3-MP-KV) ter iz tega vira pričakuje večjo vsoto denarja. Poleg tega so sklenili še drug dogovor in sicer so 7.10.1998 prevzeli njenih 249 delnic PID, za kar je podpisala pooblastilo in katere bodo prodali, ko bodo vnovčljive. Dodatno pa je še pojasnila, da ima tretino osebnega dohodka že zasedeno z dolgoročnim stanovanjskim posojilom.
Upnica je na ugovor odgovorila, pri čemer je navedla, da je dolžnica res 17.2.1998 izjavila, da bo dolg prostovoljno poravnala, vendar, ker v roku skoraj leto dni upnica ni sprejela prav ničesar na podlagi te izjave, je v letu 1999 začela postopek za prisilno izterjavo.
Nadalje tudi ne držijo navedbe dolžnice, da je za poravnavo sporne obveznosti upnici prodala svoje delnice. Upnica iz tega naslova ni prejela ničesar, niti nima možnosti poplačila iz tega naslova, saj dolžnica svoje terjatve iz tega naslova ni prenesla na upnico, kot zatrjuje. Potrdilo, ki ga je predložila dolžnica zgolj potrjuje, da ima dolžnica določeno število delnic PID in nič drugega. Predlaga zavrnitev ugovora kot neutemeljenega, dolžnico pa naj se zaveže na povrnitev nadaljnih izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je odločilo o ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi kot o pritožbi, ker ga je sodišče prve stopnje štelo za neutemeljenega (2. odst. 54. in 3. odst. 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju besedila ZIZ).
S tem, ko dolžnica zatrjuje, da sta z upnico sklenili dogovor, da bo upnica počakala na izterjavo do izida preživninske sodbe, torej uveljavlja ugovorni razlog po 9. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ in sicer, da je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel. Ker iz predloženega dokazila o zatrjevanem dogovoru, ki predstavlja "izjavo dolžnika" o višini in pripoznanju dolga upnice ter navedbo razloga, zakaj dolg še ni plačan, izhaja, da sta predstavnika upnice dejansko zapisala na to izjavo, "da so se dogovorili in da čakajo, da se sprosti preživnina, potem dogovor", je dolžnici s citiranim dopisom uspelo vzbuditi najmanj dvom v pravilnost izpodbijanega sklepa. Tudi iz odgovora na ugovor namreč izhaja, da je nekakšen dogovor glede odloženega plačila bil sklenjen, pa čeprav upnica le pojasnjuje, da je dolžnica res tega dne, torej 27.2.1998 izjavila, da bo dolg prostovoljno poravnala, vendar ker v roku skoraj letu dni upnica ni prejela na podlagi te izjave ničesar, je pričela postopek za prisilno izterjavo. Ker pa dolžnica zatrjuje, da pogoj iz zapisanega dogovora, to je "sprostitev preživnine", še ni izpolnjen, upnica pa se v svojem odgovoru na ugovor glede njega ne opredeli, je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi ter po 3. točki 380. čl. ZPP/77 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
V novem postopku naj torej prvostopno sodišče ugotovi smisel in pravno naravo dogovora pravdnih strank, ki se glasi "čakamo, da se sprosti preživnina, potem dogovor" in ali tak zapis predstavlja obvezujoč dogovor glede roka izpolnitve terjatve ter v nadaljevnaju, če bo to potrebno še ugotovi, ali je preživninska pravda, na katero se sklicuje dolžnica kot na nekakšen odložni pogoj, že končana.
Kar pa se tiče ugovornega razloga - prevzema dolžničinih delnic z njenim pooblastilom upnici, da jih proda, s tem dolžnica uveljavlja ugovorni razlog po 8. točki 1. odst. 55. člena ZIZ, torej (vsaj) delno prenehanje terjatve, vendar z njim ne more uspeti, saj predloženo dokazilo - lastninska nakaznica in vpisnica le dokazuje, da je dolžnica imetnica določenega števila delnic PID. Ker pa je zadeva itak razveljavljena, naj tudi v zvezi s tem ugovorom sodišče pozove dolžnico, da predloži dokaze, na katere se sklicuje v svojem ugovoru in sicer dogovor o tako imenovanem prevzemu njenih delnic oziroma lastno pooblastilo za prodajo, na katerega se sklicuje. V kolikor bo (do) dokaz (i) predloženi, naj se o njih izjasni tudi upnica, da bo prvostopno sodišče popolno in pravilno o zadevi odločilo.