Jedro

Tožena stranka je dokazala, da je prenehala potreba po tožnikovem delu zaradi zmanjšanja proizvodnega plana v programu stiskalnice in rotor. Zato tožnikov zahtevek na ugotovitev nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 5. 2013 iz poslovnega razloga z dnem izdaje 3. 9. 2013, s strani tožene stranke tožniku v celoti razveljavi in odpravi ter redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nima nobenih pravnih učinkov (I/I. točka izreka). V nadaljevanju je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna pozvati tožnika nazaj na delo in mu od 3. 9. 2013 dalje vzpostaviti delovno razmerje, ki ne bo prekinjeno, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki jih je imel tožnik pri toženi stranki neposredno pred 3. 9. 2013, obračunati in izplačati plače za vsak mesec posebej od dne 3. 9. 2013 dalje, in sicer mesečno bruto plačo v višini 1.688,65 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsake zapadle mesečne plače, ki zapade v plačilo vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec, vse dalje do plačila, od izplačanih plač odvesti pripadajoče prispevke in akontacijo davka, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska do plačila, in ji priznati vse ostale pravice iz naslova delovnega razmerja, vse v roku 8 dni, pod izvršbo (I/II. točka izreka). Prav tako je zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka, vse v roku 8 dni, pod izvršbo (I/III. točka izreka).

Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo v celoti iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku tožnika, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Tožnik v pritožbi navaja, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, saj mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri čemer njegovo delovno mesto ni bilo ukinjeno. Z navedenim je ravnala v nasprotju z določbami ZDR, saj je delo tožnika pri toženi stranki bilo potrebno in je tudi obstajalo in ni bilo objektivnega poslovnega razloga. Tožnik bi na delovnem mestu objektivno lahko še vedno delal. Prav tako sodišče v konkretnem primeru ni postavilo izvedenca finančno-ekonomske stroke, ki bi na strokoven način pregledal poslovanje tožene stranke in ugotovil obstoj/neobstoj zatrjevanih poslovnih razlogov. Izpodbijana sodba glede tega nima razlogov, zakaj ni bil izveden dokaz s postavitvijo izvedenca finančne-ekonomske stroke.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka in je tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1) v 89. členu ureja razloge za redno odpoved iz poslovnega razloga in določa, da so razlogi za redno odpoved iz poslovnega razloga na strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (1. alinea 89. člena ZDR-1).

Iz dokazov, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili tožnik in tožena stranka ter po zaslišanju tožnika, direktorja A.A. ter po prečitanju pisnih izjav prič B.B. in C.C., je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 3. 9. 2013. Tožena stranka je v letu 2011 preselila montažo na Slovaško, pri čemer je postalo nepotrebno delo 500 zaposlenih delavcev. Tožena stranka je takrat tudi sprejela program razreševanja presežnih delavcev v dogovoru s sindikatom. V tožnikovem primeru je šlo v letu 2013 za individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v katerem pa je tožena stranka upoštevala tudi kriterije, ki jih je sicer sprejela predhodno v programu razreševanja presežnih delavcev. Zaslišani direktor A.A. je pojasnil, da je bila pri toženi stranki realizacija v letu 2013 celo nižja od dejanskih lastnih stroškov, v mesecu maju 2013 so na nivoju tožene stranke padla naročila za 30 %, pri čemer je do dodatnega upada naročil prišlo še v avgustu, ko je bil odrejen prisilni kolektivni dopust. Tožena stranka je 19. 7. 2013 sprejela sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi 29 presežnim delavcem, med drugim tudi za delovno mesto operater I in sicer za 3 delavce, med katerimi je bil tudi tožnik. Tožena stranka je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov 3. 9. 2013 in sicer, kot je navedla, da je potreba po tožnikovem delu pod pogoji iz obstoječe pogodbe o zaposlitvi prenehala zaradi zmanjšanja proizvodnega plana v programu stiskalnice in rotor.

Glede na navedeno tako ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru tožnika, da je podana odpoved iz poslovnega razloga nezakonita iz razloga, ker tožnikovo delo še vedno obstaja in je potrebno. Ne gre samo za to, da je posamezno delovno mesto ukinjeno, pač pa je logično in zakonito, da delodajalec znižuje stroške dela z zmanjšanim številom izvajalcev na posameznem delovnem mestu ali pa z združevanjem posameznih delovnih mest ali del. Pri konkretni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa je tožena stranka uporabila tudi metodologijo sprejeto v prejšnjem programu razreševanja večjega števila presežnih delavcev in pri tem tožnika primerjala z D.D. in E.E. pri čemer D.D. uživa zaščito pred odpovedjo, E.E. pa je zbral večje število točk kot tožnik.

Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče v konkretnem primeru ugotavljati poslovanje tožene stranke s postavitvijo izvedenca finančno-ekonomske stroke, ki bi pregledal način poslovanja tožene stranke, ter da sodba glede zavrnitve tega dokaznega predloga nima razlogov. Sodišče je v svoji obrazložitvi pod točko 3. jasno navedlo, zakaj je zavrnilo tožnikov dokazni predlog za angažiranje izvedenca finančne stroke, pri čemer se pritožbeno sodišče v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da poslovanja tožene stranke ni potrebno preverjati s strokovnjakom finančno-ekonomske stroke, saj je tožena stranka tožniku podala odpoved zaradi zmanjšanja proizvodnega plana v programu stiskalnice in rotor tako, da bo delo v oddelku prilagojeno dejanskim potrebam po delu in posledično bo potrebno zmanjšanje števila delavcev operater I. Prav tako pritožbeno sodišče tožniku pojasnjuje, da za podajo zakonite odpovedi ni potrebno, da bi tožena stranka morala poslovati z izgubo, kot to očitno zmotno meni tožnik. Direktor tožene stranke je prepričljivo izpovedal, da je bila poslovna realizacija v letu 2013 celo nižja od lastnih stroškov, padla so naročila celo za 30 %, kar pomeni tudi manj kompresorjev in upad naročil na vseh ostalih oddelkih. Sicer pa kot določa ZDR-1 se odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga poda zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz konkretne pogodbe o zaposlitvi. Kot navedeno je tožena stranka v odpovedi navedla, da je prenehala potreba po tožnikovem delu zaradi zmanjšanja proizvodnega plana v programu stiskalnice in rotor, to pa je v sodnem postopku tudi dokazala.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.