Jedro

Kot dokaz o tej okoliščini je dolžnik predlagal "zaslišanje strank". Tega dokaznega predloga sicer res ni konkretneje opredelil (z imeni in naslovi tistih, ki naj bodo zaslišani), vendar pa, ker sta stranki tega postopka samostojna podjetnika, torej fizični osebi, ne more biti dvoma o tem, za kateri osebi gre.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi opr.št. Ig 2004/00633-3 z dne 29.9.2004 ugodi in se ta sklep razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (2. tč. izreka) ter bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Kopru.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 29.9.2004. V obrazložitvi je navedlo, da je dolžnik vložil neobrazložen ugovor, za svoje navedbe ni predlagal in ne predložil nobenega dokaza, navedbe so zgolj pavšalne in nekonkretizirane.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. Trdi, da prvo sodišče ni v celoti upoštevalo njegovih navedb in da je težko obrazložiti nekaj, kar je že zdavnaj poravnano, listine, ki jih domnevni upnik utemeljuje kot verodostojne, kažejo na to, da so neresnične. Vseskozi navaja, da mu je ob deložaciji iz prostorov leta 2003 sodni izvršitelj med ostalim odnesel nekaj dokumentacije, prav iz teh in drugih razlogov je kazenski postopek zoper sodnega izvršitelja pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici. Nekaj dokumentacije sicer ima, vendar se ne ujema z zatrjevanim, da je dolžan domnevnemu upniku. Prav tako je res, da bi moral dokazovati nedokazano skozi papirje, ki jih nima, ker so ostali v posesti sodnega izvršitelja. Meni, da lahko edino s pričami na javni obravnavi dokaže, da ni nič dolžan.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, konkretno, izpisa odprtih postavk št. 219/04. Dolžnik lahko na tej podlagi izdanemu sklepu o izvršbi ugovarja, pri čemer je njegov ugovor obrazložen, če v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Pri tem pa morajo biti po dolžniku zatrjevana dejstva takšna, da bi v sledeči pravdi na njihovi podlagi prišlo do zavrnitve upnikovega zahtevka, če bi se ta dejstva izkazala za resnična. V predmetni zadevi je dolžnik v ugovoru sicer priznal, da je bil z upnikom v poslovnem razmerju, saj je navajal, da je od njega kupoval ribe.

Vendar pa je hkrati trdil, da mu je dobavljene ribe sproti plačeval in da je bil pogoj za redno dobavo ribe vedno sprotno plačilo. Kot dokaz je predlagal tudi "zaslišanje strank". Glede na vsebino ugovora po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, da so navedbe v ugovoru pavšalne in nekonkretizirane in da ni dolžnik predlagal nobenega dokaza; gre za to, da je dolžnik v ugovoru navajal, da je račune sproti plačeval, kot dokaz o tej okoliščini pa je predlagal "zaslišanje strank". Tega dokaznega predloga sicer res ni konkretneje opredelil (z imeni in naslovi tistih, ki naj bodo zaslišani), vendar pa, ker sta stranki tega postopka samostojna podjetnika, torej fizični osebi, ne more biti dvoma o tem, za kateri osebi gre. Za navedeno fazo postopka takšne trditve zadoščajo, ali pa tudi držijo, bo sodišče presojalo v pravdi, po izvedenem dokaznem postopku. Ker je torej ugovor dolžnika utemeljen, je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba (2. tč. izreka) ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Kopru (7. tč. 2 odst. 32. čl. in 2. tč. 1. odst. 481. čl. ter 1. odst. 46. čl. ZPP).