Jedro

Utemeljene so navedbe zagovornice, da je sodišče prve stopnje kršilo obtoženčevo pravico do obrambe, ker ni na glavni obravnavi neposredno zaslišalo izvedencev dr. Č. Č., dr. D. D. in dr. E. E., ki so izdelali izvedenska mnenja sicer v drugem kazenskem postopku, vendar pa so prišli do bistveno drugačnih zaključkov tako glede obstoja duševne motnje pri obtožencu, kakor tudi glede vpliva le-te na sposobnost razumevanja in obvladovanja njegovega ravnanja v času storitve kaznivega dejanja. Še posebej, ker so ta tri mnenja, ki jih je predložila obramba kot dokaz v tem kazenskem postopku, za obtoženca ugodnejša, torej gre za dokaze, ki so obtožencu v korist. Sodišče je popolnost in pravilnost izvedenskega mnenja dolžno presojati že samo, ne glede na predloge strank. Stranke pa imajo pravico opozarjati sodišče na nejasnosti, nepopolnosti, nasprotja ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju. Sodišče bo ugodilo predlogu za postavitev drugega izvedenca ali za dopolnitev izvedenskega mnenja takrat, ko bo stranka utemeljeno argumentirala dvom v strokovnost in pravilnost izvedenskega mnenja in sicer tako, da bo pomanjkljivosti in nasprotja sprva skušalo odpraviti s ponovnim zaslišanjem izvedenca, v primeru, da dvoma v pravilnost mnenja ali pomanjkljivosti na tak način ni mogoče odpraviti, pa bo odredilo izdelavo mnenja drugega izvedenca.

Pravica obdolženca je, da se izjavi o vsem dokaznem gradivu, še posebej, če je izvedensko mnenje zanj obremenilno, pa tudi, da z nasprotnimi argumenti izpodbija pravilnost in logičnost ter strokovnost mnenja odrejenega izvedenca v kazenskem postopku. Ni moč trditi, da obramba ni utemeljila pravne relevantnosti predlaganih dokazov glede na pomembnost ugotavljanja dejstev, to je obtoženčeve prištevnosti v času storitve očitanih mu kaznivih dejanj. Obramba je zato glede na vsebino izvedenskih mnenj, ki so bila sicer odrejena v drugem kazenskem postopku zoper istega obtoženca zaradi kaznivega dejanja, storjenega zoper istega oškodovanca zgolj tri tedne po storitvi očitanih kaznivih dejanj v tem postopku, ki so nasprotna mnenjem obeh izvedencev, postavljenih v tem kazenskem postopku, utemeljeno zahtevala, da se vse tri izvedence na glavni obravnavi neposredno zasliši in tako razčisti nasprotujoča si stališča. Obramba je dovolj natančno utemeljila okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo z izvedbo predlaganih dokazov, torej z neposrednim zaslišanjem vseh treh izvedencev psihiatrov in s postavitvijo novega sodnega izvedenca, mogoče sklepati o pravno relevantnem dejstvu ter da je izvedba teh dokazov v korist obtoženca.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je bil obtoženi A. A. spoznan za krivega storitve kaznivih dejanj grožnje po prvem v zvezi z drugim odstavkom 135. člena KZ-1 in poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 34. člena KZ-1. Izrečena mu je bila pogojna obsodba z varstvenim nadzorom, v okviru katere mu je bila za kaznivo dejanje grožnje po drugem odstavku 135. člena KZ-1 določena kazen štiri mesece zapora, za kaznivo dejanje poskusa izsiljevanja po prvem odstavku 213. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1 kazen deset mesecev zapora, nato pa mu je bila na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 53. člena KZ-1 določena enotna kazen eno leto zapora, ki ne bo izrečena, če obtoženi v preizkusni dobi treh let od pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja. V okviru izrečene pogojne obsodbe je bil obtožencu izrečen tudi ukrep varstvenega nadzorstva za čas treh let, ob katerem so bila določena še naslednja navodila: -) prepoved navezovanja neposrednih in posrednih stikov s B. B. in njegovo ženo C. C., oba stanujoča na naslovu ..., vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev; -) prepoved približevanja B. B. in njegovi ženi C. C.; -) prepoved dostopa kraju, kjer prebivata B. B. in C. C. in sicer na naslovu ... . Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je sodišče obtoženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, razen krivdno povzročenih stroškov, ki jih je obtoženi na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP dolžan povrniti in bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2.Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obtoženi po svoji zagovornici iz pritožbenih razlogov kršitve kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti obtožbe oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje pred drugim senatom.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Zagovornica v pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker je v nasprotju z določbami 257. in 258. člena ZKP zavrnilo dokazni predlog obrambe po zaslišanju dr. Č. Č., dr. D. D., dr. E. E. in pridobitvi novega izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke, zaradi česar posledično ob zaključku dokaznega postopka ni odpravilo dvoma v strokovnost in pravilnost psihiatričnih mnenj izvedencev mag. F. F. in dr. G. G. o sposobnosti obtoženca razumeti pomen svojih dejanj in sposobnosti obvladovanja ravnanj ob obravnavanem dogodku dne 24. 9. 2021. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi ni v zadostni meri obrazložilo razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov obrambe, razlogi, ki jih je navedlo, pa so nejasni in nerazumljivi ter v nasprotju z listinami, ki so sicer v spisu, zaradi česar je izpodbijana sodba, po zatrjevanju pritožnice, v tem delu pomanjkljiva, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Zaradi nepravilne in neutemeljene zavrnitve dokaznih predlogov obrambe je izpodbijana sodba, kot navaja pritožnica, obremenjena tudi z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP. Ker sodišče prve stopnje ni ugodilo dokaznemu predlogu obrambe, je po zaključku dokaznega postopka namreč ostal dvom v pravilnost in strokovnost psihiatričnega mnenja obeh sodnih izvedencev, angažiranih v tem kazenskem postopku, torej dvom v prištevnost in s tem krivdo obtoženca glede očitkov iz obtožbe. Posledično je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi zmotno in nepopolno ugotovilo, da naj bi bil obtoženi za obe kaznivi dejanji kriv, saj mu subjektivni odnos do prepovedane posledice, po mnenju pritožnice, zaradi dvoma v njegovo prištevnost ni z gotovostjo dokazan.

5.Prištevnost in neprištevnost sta samo dva pravna mejnika na neskončni lestvici možnih človekovih duševnih stanj. V kazenskem postopku se prištevnost domneva, torej se šteje, da bi storilec v času izvršitve kaznivega dejanja duševno normalen, priseben in zavesten svojega ravnanja1. Takšna domneva pa je izpodbojna, saj je sodišče vselej, ko se pojavi dvom v prištevnost storilca, dolžno s pomočjo ustreznih izvedencev kot sodniških pomočnikov, ugotavljati ali niso pri obtožencu morda podani pogoji in okoliščine, zaradi katerih bi bila njegova prištevnost v času storitve kaznivega dejanja zmanjšana, bistveno zmanjšana oziroma v celoti izključena. Sodišče prve stopnje je imelo pred seboj pet mnenj, dve izvedenski mnenji izvedencev psihiatrične stroke, ki sta bili pridobljeni tekom tega kazenskega postopka in mnenja treh sodnih izvedencev psihiatrične stroke, ki so bila pridobljena v kazenskem postopku, vodenem zoper obtoženca pred Okrožnim sodiščem v Krškem zaradi istovrstnega kaznivega dejanja na škodo istega oškodovanca, ki naj bi bilo storjeno le tri tedne kasneje kot kaznivi dejanji, obravnavani v tem kazenskem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno mnenja sodnih izvedencev, ki so bila pridobljena v drugem kazenskem postopku pred drugim sodiščem, torej mnenja sodnih izvedencev dr. Č. Č., dr. D. D. in dr. E. E., v tem kazenskem postopku vrednotilo kot strokovna mnenja, s katerimi je obramba skušala izpodbiti izvedenski mnenji, ki sta ju v tem kazenskem postopku izdelala sodna izvedenca psihiatrične stroke mag. F. F. in dr. G. G.

6.Čeprav je človeška psiha zapletena, pogosto težko razložljiv fenomen, pa je vprašanje, ki ga mora sodišče raziskati tekom kazenskega postopka v zvezi s prištevnostjo storilca v času storitve kaznivega dejanja, kadar se poraja dvom v le-to, ali obstaja pri obtožencu kakšna duševna motnja ali duševna manj razvitost, zaradi katere obtoženi ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomeni svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja. Že izvedenca, ki sta izdelala izvedenski mnenji v tem kazenskem postopku, mag. F. F. in dr. G. G. si glede teh vprašanj nista povsem enotna. Medtem, ko je izvedenec F. F. v svojem mnenju ugotavljal, da obtoženi ob pregledu ni kazal znakov nobene izmed trajnih duševnih motenj, da pri njem niso bili ugotovljeni znaki organske možganske okvare in posledično organske duševne motnje, da je kognitivno ohranjen ter intelektualno normalno opremljena oseba, ki sicer kaže nekatere vedenjske in čustvene patologije, pa na drugi strani iz mnenja sodne izvedenke dr. G. G. izhaja, da je bil obtoženi neposredno po očitanih kaznivih dejanjih dne 24. 9. 2021 sprejet v Psihiatrični bolnišnici ... (v nadaljevanju PB ....), kjer je ostal na zdravljenju do 11. 10. 2021, ko je bil odpuščen z naslednjimi diagnozami : akutna stresna reakcija, ponavljajoča se depresivna motnja, trenutna epizoda je zmerna, duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja sedativov in hipnotikov, sindrom odvisnosti ter trajna blodnjava motnja, neopredeljena. Izvedenca si v svojih mnenjih tudi nista povsem enotna glede vprašanja obtoženčeve sposobnosti razumevanja pomena svojega dejanja in sposobnosti imeti v oblasti svoje ravnanje v času storitve kaznivega dejanja. Tako izvedenec mag. F. F. v svojem mnenju ugotavlja, da noben podatek iz sodnega spisa ne potrjuje, da bi bile obtoženčeve sposobnosti razumevanja pomena svojega dejanja ali sposobnosti imeti v oblasti svojega ravnanje v času storitve kaznivega dejanja kakorkoli zmanjšane. Po drugi strani pa je dr. G. G. v svojem izvedenskem mnenju ocenila, da je bila zaradi šibke osebnostne strukture z nezrelimi obrambnimi mehanizmi (razcep, projekcija, somatizacija) ter konkretnega mišljenja in slabe samopodobe, ob slabi opremljenosti za reševanje konfliktov in impulzivnosti, obtoženčeva sposobnost razumevanja pomena njegovih dejanj in obvladovanja njegovih ravnanj znižana, vendar ne bistveno. Zato je zmotna dokazna ocena sodišča prve stopnje v točki 24 obrazložitve izpodbijane sodbe, da sta izvedenski mnenji mag. F. F. in dr. G. G. ter njuni dopolnitvi z zaslišanjem na glavni obravnavi, medsebojno skladni, dopolnjujoči, jasni in popolni ter da sta izvedenca prišla smiselno do enakih zaključkov, kot utemeljeno zatrjuje zagovornica v pritožbi. Povsem drugače kot izvedenca mag. F. F. in dr. G. G., so obtoženčeve sposobnosti razumevanja in obvladovanja svojega ravnanja v času storitve kaznivega dejanja, ocenjevali sodni izvedenci v okviru kazenskega postopka, vodenega zoper obtoženca pred Okrožnim sodiščem v Krškem v zadevi I K 63353/2021 in sicer dr. Č. Č., dr. D. D. in dr. E. E. Našteti trije izvedenci so si bili enotni glede obstoja biološkega pogoja neprištevnosti, to je diagnoze obtoženca oziroma obstoja hude in trajne duševne motnje - neopredeljene blodnjave motnje, katera je bila, kot izhaja iz zdravstvene dokumentacije in izvedeniških mnenj, pri obtožencu diagnosticirana tekom zdravljena v psihiatrični bolnišnici že v letu 2007 in je bila, po mnenju vseh treh izvedencev, pri obtožencu prisotna tudi v času, ko naj bi storil kaznivo dejanje dne 19. 10. 2021. Navedeni trije izvedenci so si bili neskladni le glede zaključka o tem, kako je duševna motnja vplivala na ravnanje in pojmovanje obtoženca v času storitve očitanega kaznivega dejanja. V luči tako različne palete proučevanja obtoženčeve duševnosti in vpliva le-te na njegov sposobnosti razumevanja in obvladovanja njegovega ravnanja v času storitve kaznivega dejanja, so pritožbene navedbe zagovornice, ki jih je obširno nanizala na straneh od 3 do 10 pritožbe, še kako utemeljene.

7.S predložitvijo izvedenskih mnenj, pridobljenih na podlagi odredbe sodišča v drugem kazenskem postopku zoper istega obtoženca ter s predložitvijo zapisnikov o zaslišanjih vseh treh izvedencev na glavni obravnavi pred Okrožnim sodiščem v Krškem v zadevi I K 63353/2021, je obramba izpodbijala izvedenski mnenji sodnih izvedencev, ki sta izdelala mnenji v tem kazenskem postopku glede bistvenega vprašanja obtoženčeve prištevnosti v času storitve očitanih kaznivih dejanj. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, kot utemeljeno opozarja pritožnica, da se obtožencu v obeh kazenskih postopkih, torej v tem kazenskem postopku, kot tudi v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Krškem očitajo kazniva dejanja, ki naj bi bila storjena na škodo istega oškodovanca, iz enakih nagibov oziroma motivov, med kaznivimi dejanji pa je zgolj tri tedne časovne razlike. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno izvedenska mnenja izvedencev dr. Č. Č., dr. D. D. in dr. E. E. in v tem kazenskem postopku obravnavalo kot strokovna mnenja (v dokaznem postopku je vsa tri pisna mnenja in zapisnike o zaslišanju vseh treh izvedencev pred Okrožnim sodiščem v Krškem prebralo kot strokovna mnenja), mnenja pa je vročilo tudi obema izvedencema, določenima v tem kazenskem postopku, da sta se do teh mnenj lahko opredelila. Iz zaslišanja sodnega izvedenca mag. F. F. na glavni obravnavi je razvidno, da se izvedenec do predočenih mu drugačnih mnenj izvedencev dr. Č. Č., dr. D. D. in dr. E. E. sploh ni želel opredeljevati, medtem, ko je izvedenka dr. G. G. pojasnila, da bi se tudi sama popolnoma strinjala z mnenjem dr. E. E., če ne bi natančno prebrala dokumentacije s PB ..., ki se nanaša na sprejem obtoženca dne 24. 9. 2021 in naslednjih njegovih hospitalizacij.

8.Iz dokumentacije je namreč razvidno, da je bil obtoženi trinajstič hospitaliziran v PB ... v času od 24. 9. 2021 do 11. 10. 2021, ko je bil odpuščen z naslednjimi diagnozami: akutna stresna reakcija, ponavljajoča se depresivna motnja, trenutna epizoda je zmerna, duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja sedativov in hipnotikov, sindrom odvisnosti, neopredeljena trajna blodnjava motnja, ki je trenutno v remisiji. Iz odpustne dokumentacije je tudi razvidno, da se je kasneje tekom bivanja v bolnišnici pri obtožencu pokazalo, da poslabšanja blodnjave motnje ni, da je preganjalno-nanašalna blodnjava simptomatika vezana na konflikt z določeno osebo pred sprejemom. Na podlagi pregleda novejše zdravstvene dokumentacije PB ... iz leta 2023 pa je izvedenka ugotovila, da je pri obtožencu prišlo ob ponovni hospitalizaciji do spremembe v diagnozi in sicer je bil takrat odpuščen iz bolnišničnega zdravljenja brez diagnoze blodnjava motnja, namesto le-te pa je bila zabeležena prilagoditvena motnja, ponavljajoča se depresivna motnja in osebnostno neopredeljena motnja. Izvedenka je na podlagi zdravstvene dokumentacije in podatkov iz sodnega spisa podala mnenje, da pri obtožencu v času storitve očitanih kaznivih dejanj v septembru 2021 ni bila prisotna duševna motnja kot podan biološki pogoj, zaradi katerega bi bila prištevnost izključena ali bistveno zmanjšana. Ne glede na to, da izvedenci dr. Č. Č., dr. D. D. in dr. E. E. v svojih mnenjih niso ugotavljali spremembe v diagnozi obtoženca v kasnejšem obdobju (v letu 2023, kot je to izpostavila izvedenka dr. G. G.), pa je za presojo obtoženčeve prištevnosti v času storitve kaznivega dejanja dne 24. 9. 2021 vsekakor odločilno, ali je bila pri njem prisotna trajna blodnjava motnja, neopredeljena (saj je bila ta diagnoza navedena tudi v odpustni dokumentaciji PB ... na dan 11. 10. 2021) in če je bila, kako je v konkretnem primeru vplivala na obtoženčevo sposobnost razumevanja in obvladovanja njegovega ravnanja v času storitve očitanega kaznivega dejanja. Nenazadnje ne gre prezreti, da iz izpovedbe lečeče psihiatrinje obtoženca, dr. H. H. izhaja, da obtoženi še vedno prejema medikamentozno terapijo za zdravljenje trajne blodnjave motnje.

9.Glede navedeno so utemeljene navedbe zagovornice, da je sodišče prve stopnje kršilo obtoženčevo pravico do obrambe, ker ni na glavni obravnavi neposredno zaslišalo izvedencev dr. Č. Č., dr. D. D. in dr. E. E., ki so izdelali izvedenska mnenja sicer v drugem kazenskem postopku, vendar pa so prišli do bistveno drugačnih zaključkov tako glede obstoja duševne motnje pri obtožencu, kakor tudi glede vpliva le-te na sposobnost razumevanja in obvladovanja njegovega ravnanja v času storitve kaznivega dejanja. Še posebej, ker so ta tri mnenja, ki jih je predložila obramba kot dokaz v tem kazenskem postopku, za obtoženca ugodnejša, torej gre za dokaze, ki so obtožencu v korist. Sodišče je popolnost in pravilnost izvedenskega mnenja dolžno presojati že samo, ne glede na predloge strank. Stranke pa imajo pravico opozarjati sodišče na nejasnosti, nepopolnosti, nasprotja ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju. Sodišče bo ugodilo predlogu za postavitev drugega izvedenca ali za dopolnitev izvedenskega mnenja takrat, ko bo stranka utemeljeno argumentirala dvom v strokovnost in pravilnost izvedenskega mnenja in sicer tako, da bo pomanjkljivosti in nasprotja sprva skušalo odpraviti s ponovnim zaslišanjem izvedenca, v primeru, da dvoma v pravilnost mnenja ali pomanjkljivosti na tak način ni mogoče odpraviti, pa bo odredilo izdelavo mnenja drugega izvedenca. Vse navedeno se mora seveda nanašati na bistvene okoliščine, pomembne za strokovno utemeljitev ter presojo logičnosti in prepričljivosti izvedenčevih argumentov. Pravica obdolženca je, da se izjavi o vsem dokaznem gradivu, še posebej, če je izvedensko mnenje zanj obremenilno, pa tudi, da z nasprotnimi argumenti izpodbija pravilnost in logičnost ter strokovnost mnenja odrejenega izvedenca v kazenskem postopku. Ni moč trditi, da obramba ni utemeljila pravne relevantnosti predlaganih dokazov glede na pomembnost ugotavljanja dejstev, to je obtoženčeve prištevnosti v času storitve očitanih kaznivih dejanj. Obramba je zato glede na vsebino izvedenskih mnenj, ki so bila sicer odrejena v drugem kazenskem postopku zoper istega obtoženca zaradi kaznivega dejanja, storjenega zoper istega oškodovanca zgolj tri tedne po storitvi očitanih kaznivih dejanj v tem postopku, ki so nasprotna mnenjem obeh izvedencev, postavljenih v tem kazenskem postopku, utemeljeno zahtevala, da se vse tri izvedence na glavni obravnavi neposredno zasliši in tako razčisti nasprotujoča si stališča. Obramba je dovolj natančno utemeljila okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo z izvedbo predlaganih dokazov, torej z neposrednim zaslišanjem vseh treh izvedencev psihiatrov in s postavitvijo novega sodnega izvedenca, mogoče sklepati o pravno relevantnem dejstvu ter da je izvedba teh dokazov v korist obtoženca.

10.Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo predlaganih dokazov kršilo obtoženčevo pravico do obrambe, s tem pa zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi z 29. členom Ustave RS. Navedena kršitev je terjala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj je vplivala na zakonitost sodbe. Zagovornica je v pritožbi za primer razveljavitve sicer predlagala ponovno sojenje pred spremenjenim senatom, za kar pa ni navedla nobenih tehtnih razlogov, katerih pa tudi pritožbeno sodišče ni našlo. Zato navedenemu predlogu zagovornice sodišče druge stopnje ni sledilo.

11.V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti že izvedene dokaze in dokazni postopek dopolniti v nakazani smeri z zaslišanjem izvedencev dr. Č. Č., dr. D. D. in dr. E. E., pa tudi s ponovnim zaslišanjem obeh izvedencev, ki sta izdelala izvedenski mnenji tekom tega kazenskega postopka. Zlasti bo moralo razjasniti vprašanja glede obstoja trajne blodnjave motnje pri obtožencu v času storitve očitanih kaznivih dejanj, saj se stališča izvedencev o tem vprašanju razlikujejo, posledično pa vprašanja glede sposobnosti razumevanja in obvladovanja njegovega ravnanja ob obravnavanih dogodkih dne 24.9.2021. V kolikor s ponovnim zaslišanjem izvedencev ne bo moglo z gotovostjo razčistiti odločilnih dejstev v zvezi z obtoženčevo prištevnostjo v času storitve kaznivih dejanj, bo po potrebi moralo pridobiti izvedensko mnenje novega izvedenca psihiatrične stroke. Pri vnovičnem odločanju bo moralo tako odpraviti v tem sklepu navedene procesne kršitve, pri čemer bo moralo izhajati tudi iz pritožbenih navedb, do utemeljenosti katerih se pritožbeno sodišče, glede na ugotovljene procesne kršitve, ni moglo opredeliti.

12.Pritožbeno sodišče je tako ugodilo pritožbi zagovornice in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločba temelji na prvem odstavku 392. člena ZKP.

-------------------------------

1Tako Kazenski zakonik s komentarjem, splošni del, GV založba, 2021.

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 257, 258, 371/2 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 29 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 29