Jedro

V tem sporu je tožnik od tožene stranke vtoževal plačilo odškodnine v vrednosti 41.000,00 EUR. Z začetkom veljavnosti ZST-1B so bile z dnem 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2). Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Zato je za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožnik ob vložitvi pritožbe zoper sklep takse ni plačal, mu je sodišče utemeljeno izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnika z dne 22. 8. 2014 zoper plačilni nalog z dne 18. 8. 2014 (I. točka izreka) in tožniku naložilo, da je dolžan plačati sodno takso na podlagi plačilnega naloga z dne 18. 8. 2014, v roku 15 dni od vročitve sklepa (II. točka izreka).

Zoper navedeni sklep vlaga tožnik pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da plačilni nalog nima podlage v materialnem pravu. Sklep pa je tudi nejasen in ne odgovarja na trditve tožnika glede retrogradne uporabe zakona. Meni, da je napačna uporaba ZST-1B za nazaj, saj za tožbo ni bila zahtevana sodna taksa in naslednja pravna opravila zakonsko sodijo v čas vložitve tožbe, torej z dne 24. 1. 2013. Meni, da za tožbo in pritožbo ne morejo veljati drugačni zakoni, saj je bil ZST-1B sprejet po vložitvi tožbe. Za premoženjski delovni spor po ZST-1 ob vložitvi tožbe ni bilo sodne takse, pri plačilnem nalogu pa gre za retroaktivno uporabo prava, kar je nezakonito.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

V konkretnem primeru gre za postopek o individualnem delovnem sporu premoženjske narave in sicer je tožnik s tožbenim zahtevkom od tožene stranke zahteval, da mu mora izplačati odškodnino v vrednosti 41.000,00 EUR, v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe.

Z začetkom veljavnosti ZST-1B (Ur. l. RS, št. 63/2013) so bile z dnem 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2).

Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Tako je na podlagi citiranega določila za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožnik ob vložitvi pritožbe zoper sklep z dne 28. 7. 2014 takse ni plačal, mu je sodišče utemeljeno izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 18. 8. 2014. Sodno takso za pritožbo v znesku 620,00 EUR je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo v skladu s taksno tarifo. Upoštevajoč višino tožbenega zahtevka (41.000,00 EUR) znaša taksna obveznost po tar. št. 2.3.2.1 glede na količnik 2,0 v višini 626,00 EUR. Tožnik je navedeno sodno takso dolžan plačati v 15 dnevnem roku, določenem v plačilnem nalogu, ki teče od dneva vročitve tega sklepa (35. člen ZST-1).

Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da tožnik takse za pritožbo ni dolžan plačati, ker je tudi ni bil dolžan plačati za tožbo. Po prehodnih in končnih določbah (prvi odstavek 26. člena ZST-1B) se takse za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost do uveljavitve tega zakona plačujejo po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi. Ob vložitvi tožbe dne 24. 1. 2013 ni obstajala taksna obveznost v individualnih delovnih sporih premoženjske narave, zato je tožnik tudi ni bil dolžan plačati. Ta obveznost je nastala z novelo ZST-1B in velja za postopek ali dejanja, ki so opravljena po uveljavitvi tega zakona. Ker je tožnik po uveljavitvi tega zakona vložil pritožbo, je nastala taksna obveznost po ZST-1B in sicer po taksni tarifi 2.3.2.1 tudi taksa za postopek v pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari v postopku o individualnih delovnih sporih premoženjske narave.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).